Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Mmoledi
Lentšu la Jehofa le a Phela
Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Mmoledi
MOPATRIAREKA JOBO o boletše gore: “Motho e a belexwexo ke mosadi, matšatši a xaxwe xa se a makae, ’me ó hoše tapišexo.” (Jobo 14:1) Ruri go bohlokwa gore re se ke ra senya bophelo bja rena bjo bokopana re tshwenyegile ka dilo gotee le maiteko ao a se nago mohola! Ke mediro efe yeo re swanetšego go fetša nako ya rena e ntši, matla le dilo tša bohlokwa go yona? Ke mediro efe yeo re swanetšego go e phema? Mantšu a bohlale ao a begilwego ka pukung ya Beibele ya Mmoledi a re nea tlhahlo e kwagalago tabeng ye. Molaetša wo a o fetišago o “kgona go lemoga dikgopolo le maikemišetšo a pelo” gomme o ka re thuša go phela bophelo bjo bo nago le morero.—Baheberu 4:12.
Puku ya Mmoledi yeo e ngwadilwego ke monna yo a tsebjago ka bohlale bja gagwe, e lego Kgoši Salomo wa Isiraele ya bogologolo, e hupere keletšo e šomago mabapi le selo seo ruri se nago le mohola le seo se se nago mohola bophelong. Ka ge Salomo a bolela ka mediro e mengwe ya go aga yeo a e thomilego, o swanetše go ba a ngwadile puku ya Mmoledi ka morago ga go fetša modiro wa go aga le pele ga ge a ka hlanogela borapedi bja therešo. (Nehemia 13:26) Seo se bontšha gore nako ya go ngwalwa ga yona e be e le pele ga 1000 B.C.E., go ya bofelong bja pušo ya nywaga e 40 ya Salomo.
KE’NG SEO E SEGO LEFEELA?
Mmoledi o re: “Tšohle ké lefêla!” gomme o botšiša gore: “Motho naa ó holêxa’ng ka ditapišô tšohle, tše a itapišaxo ka tšôna fá tlase xa letšatši”? (Mmoledi 1:2, 3) Dipolelwana tše di rego “lefêla” le “tlase xa letšatši” di tšwelela leboelela ka pukung ya Mmoledi. Lentšu la Seheberu bakeng sa “lefêla” ka go lebanya le bolela “mohemo” goba “muši-meetse” gomme le na le kgopolo ya go se be bohlokwa, go se be gona ka mo go sa felego goba go se swarelele. Polelwana e rego “tlase xa letšatši” e bolela gore “mo lefaseng.” Ka baka leo, tšohle—ke gore, maiteko ka moka a batho ao a hlokomologago thato ya Modimo—ke lefeela.
Salomo o re: “Lôtôla leoto la xaxo xe O ya Ngwakong wa Modimo; [ke moka] O batamêla xore O theetšê.” (Mmo 5:1, NW) Go swarega borapeding bja therešo bja Jehofa Modimo ga se ga lefeela. Ge e le gabotse, go ela hloko tswalano ya rena le yena ke selo sa bohlokwa seo se dirago gore re phele bophelo bjo bo nago le morero.
Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:
1:4-10—Ke bjang medikologo ya tlhago e lego e ‘itapišago’? Mmoledi o bolela ka dilo tše tharo feela tša motheo tšeo di dirago gore re kgone go phela lefaseng—letšatši, mosepelo wa moya le mosepelo wa meetse. Ge e le gabotse, medikologo ya tlhago ke e mentši, le gona e raragane kudu. Motho a ka fetša bophelo bja gagwe ka moka a ithuta yona le gona a šale a sa e kwešiše ka botlalo. Seo ruri se ka ‘lapiša.’ Le gona go a ferekanya go bapiša bophelo bja rena bjo bokopana le go ipoeletša ga medikologo ye. Gaešita le maiteko a go hwetša dilo tše difsa a a lapiša. Ka godimo ga tšohle, maano a mafsa e fo ba go dirišwa ga melao ya motheo yeo Modimo wa therešo a e hlomilego le yeo a šetšego a e dirišitše tlholong.
2:1, 2—Ke ka baka la’ng go bolelwa ka lesego e le “xo xafa”? Go sega go ka re thuša go lebala mathata a rena ka lebakanyana, gomme go thaba go ka dira gore re bebofatše mathata a rena. Lega go le bjalo, lesego ga le fediše mathata a rena. Ka baka leo, go phegelela lethabo ka go sega go bolelwa e le “xo xafa.”
3:11—Ke’ng tšeo Modimo a dirilego gore di “kxahlê ka mohla wa tšôna”? Tše dingwe tša dilo tšeo Jehofa Modimo a dirilego gore di “kxahlê,” e lego gore e be tše di swanetšego goba tše dibotse, ke go bopša ga Adama le Efa ka nako e swanetšego, kgwerano ya molalatladi, kgwerano le Aborahama, kgwerano le Dafida, go tla ga Mesia le go bewa ga Jesu Kriste sedulong sa bogoši e le Kgoši ya Mmušo wa Modimo. Lega go le bjalo, go na le selo se sengwe gape seo go se go ye kae Jehofa a tla dirago gore se “kxahlê.” Re ka kgodišega gore lefase le lefsa la go loka le tla ba gona ka nako e swanetšego.—2 Petro 3:13.
3:15b—Ke bjang ‘Modimo wa therešo a tšwelago pele a tsoma seo se phegelelwago’? (Bapiša le NW.) ‘Seo se phegelelwago’ se ka šupa go seo Modimo a rerago go se dira. Gaešita le ge go ipoa-poeletša ga medikologo ya go belegwa le go hwa gotee le dintwa le khutšo go ka dira gore motho a felelwe ke matla gomme gwa baka gore a nagane gore histori e a ipušeletša, Modimo wa therešo a ka tsoma le go phethagatša seo A nyakago go se dira. (Mmoledi 3:1-10, 15a) ‘Seo se phegelelwago’ se ka šoma gape le go baloki, bao gantši ba tsongwago ke ba kgopo. Tabeng ye, Jehofa o dula a tsoma baloki e le gore a “bônatšê matla a xaxwe” go ba hola.—2 Koronika 16:9.
5:9—Ke bjang ‘moputso wa lefase o lego go bona ka moka’? (Bapiša le NW.) Badudi ka moka ba lefase ba ithekgile ka “moputso wa lefase”—seo lefase le se tšweletšago. Le kgoši e ithekgile ka wona. E le gore kgoši e hwetše dilo tšeo di tšweleditšwego tšhemong ya yona, e swanetše go e hlokomela ka gore bahlanka ba yona bao ba e lemago ba šome ka thata.
Seo re Ithutago Sona:
1:15. Ke ga lefeela go fetša nako le matla re leka go lokiša dikgateletšo le go hloka toka tšeo re di bonago lehono. Ke Mmušo wa Modimo feela wo o ka fedišago bokgopo.—Daniele 2:44.
2:4-11. Mediro e tlwaelegilego, e bjalo ka go ithutela go aga, go lema, mmino le go phela ka boiketlo ke “xo phuthêla phefô ka kobô” ka gobane ga e dire gore bophelo bo be le morero e le ka kgonthe goba go tliša lethabo la sa ruri.
2:12-16. Bohlale bo phala bošilo ka kgopolo ya gore bo ka thuša go rarolla mathata a itšego. Lega go le bjalo, bohlale ga bo na mohola ge batho ba e-hwa. Le gona gaešita le ge motho a ka ba a tumile ka ge a e-na le bohlale bjo bjalo, o a lebalwa ge nako e dutše e e-ya.
2:24; 3:12, 13, 22. Ga se phošo go thabela dilo tšeo di tšweleditšwego ke mediro ya rena.
2:26. Bohlale bjo bo tšwago go Modimo, bjo bo tlišago lethabo, bo newa ‘motho yo a kgahlago Jehofa.’ Ga go kgonege go hwetša bohlale bjo ka ntle le go ba le tswalano e botse le Modimo.
3:16, 17. Ga go kwagale go letela gore dilo di dirwe ka toka boemong bjo bongwe le bjo bongwe. Go e na le go belaela ka seo se diregago lefaseng lehono, re swanetše go letela Jehofa gore a lokiše ditaba.
4:4. Go šoma ka thata mo go dirwago ka bokgoni go ka tliša kgotsofalo. Lega go le bjalo, go šoma ka thata ka morero wa go phala ba bangwe go kgothaletša phadišano gomme go ka baka maikwelo a lehloyo le lehufa. Re swanetše go šoma ka thata bodireding bja Bokriste re e-na le maikemišetšo a mabotse.
4:7-12. Ditswalano tša batho di bohlokwa kudu go feta go ba le dilo tše di bonagalago gomme ga se tša swanela go phaelwa ka thoko ka morero wa go phegelela mahumo.
4:13. Ga se ka mehla go ba le maemo le go ba motho yo mogolo go dirago gore re hlomphege. Bao ba lego maemong a boikarabelo ba swanetše go dira dilo ka bohlale.
4:15, 16. “Lesoxana la xo hlatlama yola”—mohlatlami wa kgoši—a ka thoma a hwetša thekgo ya ‘bontši bja bao ba mo lobago,’ eupša “ka moswana ba se mo thabêle.” Ka kgonthe, botumo ke selo sa nakwana.
5:2. Dithapelo tša rena di swanetše go naganišišwa e sa le pele le go ba tša tlhompho, e sego go fo bolela mantšu a sa tšwego pelong.
5:2-6. Go swarega kudu ka go phegelela dilo tše di bonagalago go ka baka go dula ga motho a e-na le dipelaelo mabapi le go fihlelela dikgahlego tša boithati. Le gona go ka bea motho boemong bja go se iketle, go dula a lora ka maemo ao a ka ratago go ipona a le go ona, gomme gwa dira gore a se ke a thabela boroko. Go bolela kudu go ka dira gore motho a bonale e le lešilo go ba bangwe gomme go ka mmakela gore a akgofele go ikana pele ga Modimo. “Xo šia Modimo” go dira gore re se ke ra dira le ge e le se tee sa dilo tše.
6:1-9. Mahumo, letago, bophelo bjo botelele gaešita le lapa le legolo di hola ka eng ge e ba maemo a re palediša go di thabela? Le gona “se se lexo kaone ké xo bôna ka mahlô,” goba go lebeletšana le therešo, go e na le “xo iša kxanyoxô kxolê,” e lego go katanela go kgotsofatša dikganyogo tšeo go sa kgonegego go di kgotsofatša. Ka gona, tsela e kaone kudu ya go phela ke go kgotsofatšwa ke “ge re e-na le dijo le diaparo” mola ka lehlakoreng le lengwe re thabela dilo tše di agago bophelong le go tsepamiša kgopolo tabeng ya go kgomarela tswalano ya kgaufsi le Jehofa.—1 Timotheo 6:8.
KELETŠO GO BA BOHLALE
Re ka šireletša bjang leina la rena le lebotse, goba botumo? Re swanetše go lebelela babuši ba batho bjang le tsela e se nago toka yeo re ka swarwago ka yona? Ka ge bahu ba sa tsebe selo, re swanetše go diriša maphelo a rena bjang gona bjale? Bafsa ba ka diriša bjang maphelo a bona le matla ka tsela e lego bohlale? Re begetšwe keletšo e kwagalago ya mmoledi ditabeng tše le tše dingwe go dikgaolo 7 go ya go 12 tša Mmoledi.
Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:
7:19—(PK) Bohlale bo matla go feta “bagolo ba lesome ba matla” ka tsela efe? Ge e dirišwa ka tsela ya seswantšhetšo ka Beibeleng, palo lesome e swantšhetša go felela. Salomo o bolela gore mohola o šireletšago wa bohlale o feta palo e feletšego ya bahlabani bao ba dišitšego motse.
10:2—Ke’ng seo se bolelwago ke go ba ga pelo ya motho ka “letsoxong la xaxwe le letona” goba “la ntsôxôšô”? Ka ge gantši letsogo le letona le swantšhetša boemo bja go amogelwa, go ba ga pelo ya motho ka letsogong le letona go bolela gore pelo ya gagwe e mo tutueletša go dira botse. Lega go le bjalo, ge e ba motho a tutueletšega go phegelela tsela e fošagetšego, go bolelwa gore pelo ya gagwe e ka go la ntsogošo.
10:15—Ke bjang ‘modiro wa setlatla o se lapišago’? (Bapiša le PK.) Ge e ba motho a se na kahlolo e botse, go šoma ga gagwe ka thata ga go tšweletše selo seo ge e le gabotse se nago le mohola. Ga a kgotsofatšwe ke modiro woo. Go tšwela pele a katana go fo ba go mo fetša matla.
11:7, 8—Ke’ng seo se bolelwago ke polelwana e rego: “Seedi se monate; xo bôna letšatši xo tsefêla mahlô”? Seetša le letšatši di tliša lethabo bophelong. Salomo mo o bolela gore ke mo gobotse go phela le gore re swanetše go ‘thaba’ pele ga ge matšatši a lefsifsi, goba botšofadi, a re amoga mafolofolo.
11:10—Ke ka baka la’ng “bosoxana le hlôxô e nthso” e le lefeela? Ge e ba di sa dirišwe ka mo go swanetšego, dilo tše ke lefeela ka gobane, go etša muši-meetse, mehla ya bofsa e timelela ka pela.
Seo re Ithutago Sona:
7:6. Go sega ka nako e sa swanelago go a ferekanya le gona ga go na mohola go swana le go rathaša ga meetlwa ge e bešetšwa. Re swanetše go itiša malebana le gona.
7:21, 22. Ga se ra swanela go tshwenyega kudu ka seo ba bangwe ba se bolelago ka rena.
8:2, 3; 10:4. Ge re swaiwa diphošo goba re phošollwa ke molaodi wa rena goba mothwadi, ke gabohlale go dula re theošitše maswafo. Se se kaone go feta go ‘akgofela go tloga go yena,’ e lego go ngala mošomo ka pela.
8:8; 9:5-10, 12. Bophelo bja rena bo ka fela re sa letela go swana le hlapi yeo e swarwago ka lelokwa goba nonyana yeo e tanywago molabeng. Go oketša moo, ga go na motho yo a ka thibelago lehu goba motho yo a ka dirago gore batho ba se ke ba hwa ntweng. Ka baka leo, ga se ra swanela go senya nako ka lefeela. Jehofa o nyaka gore re tšeele bophelo godimo le go bo thabela ka tsela e agago. E le gore re dire se, re swanetše go etiša tirelo ya Jehofa pele maphelong a rena.
8:16, 17. Re ka se ke ra kwešiša bogolo bja dilo ka moka tšeo Modimo a di dirilego le tšeo a dumeletšego gore di diragalele batho, gaešita le ge re be re ka itima boroko e le ge re leka go di kwešiša. Go belaela ka diphošo ka moka tšeo di dirilwego go tla fo re amoga lethabo bophelong.
9:16-18. Bohlale bo swanetše go tšewa e le bja bohlokwa gaešita le ge gantši bo sa tšeelwe godimo. Mantšu a motho yo bohlale ao a bolelwago ka botho a swanetše go ratega go e na le mašata a lešilo.
10:1. Re swanetše go ela hloko seo re se bolelago le seo re se dirago. Go lahlegelwa ke temogo gatee feela, bjalo ka go phatloga ka kgalefo, go diriša ga motho dino-tagi gampe goba tiragalo yeo e akaretšago boitshwaro bja go se hlweke go tša botona le botshadi, go lekane gore go ka senya botumo bjo bobotse bja motho yo a hlomphegago.
10:5-11. Ga se ra swanela go hufegela motho yo a lego boemong bjo bo phagamego yo a se nago bokgoni. Go se be le bokgoni gaešita le modirong o bonolo go ka ba le mafelelo a mabe. Go e na le moo, go hlagolela bokgoni bja ‘go diriša bohlale gore o kgone’ go a hola. Ruri go bohlokwa gore re be le bokgoni modirong wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa!
11:1, 2. Re swanetše go itlwaetša go nea ka seatla se se bulegilego go tšwa pelong. Go dira bjalo go dira gore go nea ka seatla se se bulegilego e be mokgwa.—Luka 6:38.
11:3-6. Go se tsepame ga bophelo ga se gwa swanela go re palediša go dira diphetho.
11:9; 12:1-7. Bafsa ba a ikarabela go Jehofa. Ka baka leo, ba swanetše go diriša nako le matla a bona tirelong ya Modimo pele ga ge botšofadi bo ka ba amoga mafolofolo a bona.
“MANTŠU A BAHLALE” BAKENG SA GO RE HLAHLA
Re swanetše go lebelela bjang “mantšu a ratêxaxo” ao mmoledi a bego a nyaka go a hwetša le go a ngwala? Ka go fapana le “mangwalô a mantši” a bohlale bja batho, “mantšu a bahlale ké maxapeletši; le xôna a etša dimapolô tše di kokoteletšwexo felô xotee, tše di tlišitšwexo ke modiši o tee.” (Mmoledi 12:10-12) Mantšu a bohlale ao a neilwego ke “modiši o tee,” Jehofa, a dira gore maphelo a rena a tsepame.
Go diriša keletšo e bohlale yeo e hwetšwago pukung ya Mmoledi ruri go tla re thuša go phela maphelo a nago le morero le a thabišago. Go oketša moo, re kgonthišetšwa gore: “Ba-šia-Modimo ba tlo lêtlêxêlwa.” Ka gona, anke re tieng boikemišetšong bja rena bja go “boifa Modimo [re] lôtê taêlô tša xaxwe.”—Mmoledi 8:12; 12:13.
[Seswantšho go letlakala 15]
O mongwe wa mediro e mebotse kudu ya Modimo o tla phethagala ka nako e swanetšego
[Seswantšho go letlakala 16]
Dimpho tša Modimo di akaretša dijo, dino le go bona botse ka go šoma ga rena ka thata