Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Juda e Ile ya Dula e le Lešope?

Na Juda e Ile ya Dula e le Lešope?

Na Juda e Ile ya Dula e le Lešope?

BEIBELE e boletše e sa le pele gore naga ya mmušo wa Juda e be e tla senywa ke Bababilona le gore e be e tla dula e le lešope go fihlela ge mathopša a Bajuda a boa. (Jeremia 25:8-11) Lebaka le matla kudu la go dumela gore boporofeta bjo bo ile bja phethagala ke pego yeo e buduletšwego ya histori yeo e ngwadilwego nywageng e ka bago e 75 ka morago ga ge sehlopha sa pele sa mathopša se boetše nageng ya gabo sona. Pego ye e bolela gore kgoši ya Babilona, ‘ba ba phonyokgilego lerumo e ba thopile ba išwa Babele, ya ba bahlanka ba kgoši ya Babele le ya bana ba yona, gwa ba gwa tla gwa buša ba-Peresia.’ Ge e le mabapi le naga, go begwa gore, ‘Ya bušetšwa disabatha tša yona matšatši ka moka a ge e dutše e le lešope.’ (2 Koronika 36:20, 21) Na go na le bohlatse le ge e le bofe bja boepi bja marope bjo bo thekgago se?

Ka makasineng wa Biblical Archaeology Review, Ephraim Stern, moprofesara wa tša boepi bja marope bja Palestina Yunibesithing ya Seheberu, o bontšha gore: “Bobedi Baasiria le Bababilona ba ile ba thopa dikarolo tše dikgolo tša Isiraele ya bogologolo, lega go le bjalo bohlatse bja boepi bja marope go tšwa tiragalong ya ka morago ga diphenyo tša bona ka go latelelana ga tšona bo bolela ditaba tše pedi tše di fapanego kudu.” O hlalosa gore: “Gaešita le ge Baasiria ba tlogetše bohlatse bjo bo bonagalago gabotse bja go ba ga bona Palestina, go na le tlhaelelo e kgolo ya bohlatse bja ka morago ga phedišo e bakilwego ke Babilona. . . . Ga re hwetše bohlatse bja go dulwa gape ga naga go ba go fihla nakong ya Baperesia. . . . Go tloga go se na bohlatse bjo bo bontšhago gore e ile ya ba le badudi. Nakong yeo ka moka, ga go motse le o tee wo o sentšwego ke Bababilona wo o ilego wa dulwa gape.”

Moprofesara Lawrence E. Stager wa Yunibesithi ya Harvard o a dumela. O re: “Thulaganyo ya [kgoši ya Babilona] ya go senya wa go batalatša tšohle, Filisita ka moka gomme ka morago le Juda ka moka, ka ntle le pelaelo e bakile lešope le le feletšego ka bodikela bja Noka ya Jorodane.” Stager o oketša ka gore: “Ke feela go thoma ka Korese yo Mogolo, e lego mohlatlami wa Moperesia yo a hlatlamego Bababilona, moo pego ya boepi bja marope e thomago gape . . . Jerusalema le Juda, moo mathopša a mantši a Bajuda a boetšego nageng ya gabo ona.”

Ee, lentšu la Jehofa mabapi le go dula ga Juda e le lešope le ile la phethagala. Seo Jehofa a se bolelago e sa le pele se a phethagala ka mehla. (Jesaya 55:10, 11) Re ka bota Jehofa ka mo go feletšego le go bota dikholofetšo tše di ngwadilwego ka Lentšung la gagwe, Beibele.—2 Timotheo 3:16.