‘Letšatši le Legolo la Jehofa le Kgaufsi’
‘Letšatši le Legolo la Jehofa le Kgaufsi’
“Le kxaufsi, ’tšatši le lexolo la Morêna! Le kxaufsi! Le tla ka lebelô le lexolo! Kwang! Ké letšatši la Morêna, leo le moxale a tl’o xo lla o bohloko ka lôna.”—TSEFANYA 1:14.
1, 2. (a) Ke letšatši lefe le le kgethegilego leo Bakriste ba le letetšego? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go di botšiša, gona ka baka la’ng?
K GAREBE e thabilego e letetše letšatši la yona la lenyalo ka phagahlo. Mosadi wa moimana o letetše ka tsela e lerato letšatši leo lesea la gagwe le tla belegwago ka lona. Mošomi yo a lapilego o tloga a kganyoga gore nako ya gagwe ya maikhutšo yeo e lego kgale a e letetše e fihle. Ke’ng seo batho ba ba swanago ka sona? Ka moka ga bona ba letetše letšatši le le kgethegilego—letšatši leo le tla kgomago maphelo a bona. Ba na le maikwelo a tseneletšego eupša e le a fapanego kudu. Mafelelong, letšatši leo ba le letetšego le tla fihla, gomme ba nyaka go ba ba itokišeleditše lona ge le fihla.
2 Bakriste ba therešo ka mo go swanago lehono ba letetše ka phagahlo go fihla ga letšatši le le kgethegilego. Ke ‘letšatši le legolo la Jehofa.’ (Jesaya 13:9; Joele 2:1; 2 Petro 3:12) ‘Letšatši le le le tlago la Jehofa’ ke’ng, gona go fihla ga lona go tla kgoma batho bjang? Go oketša moo, re ka kgonthišetša bjang gore re itokišeleditše go fihla ga lona? Go bohlokwa kudu gore re tsome dikarabo tša dipotšišo tšeo gona bjale, ka gobane bohlatse bo bontšha gore mantšu a a latelago a Beibele ke a therešo ge a re: “Le kxaufsi, ’tšatši le lexolo la Morêna! Le kxaufsi! Le tla ka lebelô le lexolo!”—Tsefanya 1:14.
‘Letšatši le Legolo la Jehofa’
3. ‘Letšatši le legolo la Jehofa’ ke’ng?
3 ‘Letšatši le legolo la Jehofa’ ke’ng? Ka Mangwalong, polelwana e rego “letšatši la Jehofa” e šupa dinakong tše di kgethegilego tša ge Jehofa a be a ahlola manaba a gagwe gomme a tagafatša leina la gagwe le legolo. Batho bao ba sa botegego ba Juda le Jerusalema gotee le badudi ba bagateledi ba Babilona le Egipita ka moka ba ile ba lebeletšana le ‘letšatši la Jehofa’ ge Jehofa a be a ba ahlola. (Jesaya 2:1, 10-12; 13:1-6; Jeremia 46:7-10) Lega go le bjalo, ‘letšatši le legolo kudu la Jehofa’ le sa dutše le e-tla. Ke “letšatši” la ge Jehofa a tla be a ahlola bao ba gobošitšego leina la gagwe. Le tla thoma ka go fedišwa ga “Babilona o Mogolo,” e lego mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka, gomme la dira gore tshepedišo ka moka e kgopo ya dilo e fihle seremong ka ntwa ya Haramagedone.—Kutollo 16:14, 16; 17:5, 15-17; 19:11-21.
4. Ke ka baka la’ng batho ba bantši ba swanetše go boifa letšatši le le tlago ka lebelo la Jehofa?
4 Go sa šetšwe gore ba lemoga seo goba go se bjalo, bontši bja batho ba swanetše go boifa letšatši le leo le tlago ka lebelo le legolo. Ka baka la’ng? Jehofa o araba ka moporofeta Tsefanya gore: “’Tšatši leo e tlo ba letšatši la kxalefô, ’tšatši la tlalêlô le la pitlaxanô, ’tšatši la xo senyêxêlwa le la xo šwalalanywa, ’tšatši la lefsifsi, la ’fsifsi le lexolo, ’tšatši la maru, la maru a maso.” Ruri go a tšhoša! Go oketša moo, moporofeta o re: “Batho ke tlo ba tlaletša, . . . e le ka xore ba sentše ba lahla Morêna.”—Tsefanya 1:15, 17.
5. Ke pono efe e nepagetšego yeo batho ba dimilione ba nago le yona mabapi le letšatši la Jehofa, gona ka baka la’ng?
5 Lega go le bjalo, ba bangwe ba dimilione ba letetše ka phagahlo go tla ga letšatši la Jehofa. Ka baka la’ng? Ka gobane ba a tseba gore ke nako ya phološo le tlhakodišo ya ba ba lokilego, e lego letšatši leo ka lona Jehofa ka boyena a phagamišwago gomme leina la gagwe la letago le kgethagatšwago. (Joele 3:16, 17; Tsefanya 3:12-17) Gore batho ba swanetše go boifa letšatši leo goba go le letela ka phagahlo go ithekgile kudu ka seo ba se dirago ka maphelo a bona gona bjale. O lebelela bjang go tla ga letšatši leo? Na o itokišeleditše lona? Na taba ya gore letšatši la Jehofa le kgaufsi e kgoma bophelo bja gago bja letšatši le letšatši gona bjale?
“Go tla tla Bakweri ka Dikwero tša Bona”
6. Batho ba bantši ba lebelela “letšatši la Jehofa” ka tsela efe, gomme ke ka baka la’ng Bakriste ba therešo ba sa makatšwe ke se?
6 Go sa šetšwe go akgofa ga boemo, bontši bja badudi ba lefase ga bo tshwenyege ka go tla ga “letšatši la Jehofa.” Ba kwera le go nyatša bao ba ba lemošago ka go tla ga lona mo go lego kgaufsi. Bakriste ba therešo ga ba makatšwe ke se. Ba gopola temošo e begilwego ke moapostola Petro e rego: “Sa pele le tseba gore mehleng ya bofelo go tla tla bakweri ka dikwero tša bona, ba yago ka dikganyogo tša bona ba re: ‘Go ba gona mo ga gagwe mo go holofeditšwego go kae? Ruri, ga e sa le go tloga letšatšing leo bo-rakgolokhukhu ba rena ba robetšego ka lona lehung, dilo tšohle di tšwela pele gabotse-botse go etša mathomong a tlholo.’”—2 Petro 3:3, 4.
7. Re tla thušwa ke’ng gore re dule re e-na le maikwelo a go akgofa?
7 Ke’ng se se tlago go re thuša go phema kgopolo e bjalo e fošagetšego gomme ka go rialo ra dula re e-na le maikwelo a go akgofa? Petro o re botša gore: “Ke [tsoša] matla a lena a go nagana gabotse e le kgopotšo, gore le gopole mantšu a boletšwego pele ke baporofeta ba bakgethwa gotee le taelo ya Morena le Mophološi ka baapostola ba lena.” (2 Petro 3:1, 2) Go ela hloko ga rena ditemošo tša boporofeta go tla re thuša go ‘tsoša matla a rena a go nagana gabotse.’ Mohlomongwe re kwele dikgopotšo tše gantši, eupša go bohlokwa gona bjale go feta le ge e le neng pele gore re tšwele pele re ela hloko ditemošo tše.—Jesaya 34:1-4; Luka 21:34-36.
8. Ke ka baka la’ng ba bantši ba hlokomologa dikgopotšo tša Beibele?
8 Ke ka baka la’ng ba bangwe ba hlokomologa dikgopotšo tše? Petro o tšwela pele ka gore: “Go ya ka go rata ga bona, ga ba kgone go lemoga taba ye ya gore go kile gwa ba le magodimo go tloga kgale le lefase le le tšwilego le bopagane meetseng le gare ga meetse ka lentšu la Modimo; gomme ka tšona lefase la nakong yeo le ile la senywa ge le be le apešwa ke meetse.” (2 Petro 3:5, 6) Ee, go na le bao ba sa nyakego gore letšatši la Jehofa le tle. Ga ba nyake selo seo se tla šitišanago le tsela yeo ba phelago ka yona. Ga ba nyake go ikarabela go Jehofa bakeng sa tsela ya bona ya bophelo ya boithati! Go etša ge Petro a bolela, ba phela ‘go ya ka dikganyogo tša bona.’
9. Ke kgopolo efe yeo batho ba ipontšhitšego ba e-na le yona mehleng ya Noa le ya Lota?
9 Ka “go rata ga bona,” bakweri ba ba kgetha go hlokomologa gore Jehofa o ile a tsena ditaba tša batho gare nakong e fetilego. Jesu Kriste le moapostola Petro ba bolela ka ditiragalo tše bjalo tše pedi, e lego “mehleng ya Noa” le “mehleng ya Lota.” (Luka 17:26-30; 2 Petro 2:5-9) Pele ga Meetse-fula, batho ba be ba sa ele hloko temošo yeo Noa a bego a e nea. Ka mo go swanago, pele ga ge Sodoma le Gomora di ka fedišwa, bakgonyana ba Lota ba be “ba re ó ne’ metlaê.”—Genesi 19:14.
10. Jehofa o arabela bjang go bao ba sa elego hloko?
10 Go bjalo le lehono. Eupša, ela hloko tsela yeo Jehofa a arabelago ka yona go bao ba sa elego hloko, o re: “Ke tlo xo fênyêka ka dipônê; ke tlo sôla ba ba dulêlaxo byalwa, dipelong tša bôná bà re: Morêna xa a setše, xa a hlokofatše. Ba tlo di bôna bà hlakotšwe maruô a bôná, nywakô ya bôná è phušutšwe. Ba tlo axa nywakô ba se dulê; ba tlo lema thšemo ya merara, ba se nwê mananose a yôna.” (Tsefanya 1:12, 13) Batho ba ka tšwela pele ba swaregile ka mediro ya bona e “tlwaelegilego” ya letšatši le letšatši, eupša ba ka se hwetše mohola wa sa ruri wa go šoma ga bona ka thata. Ka baka la’ng? Ka gobane letšatši la Jehofa le tla tla ka bjako, e bile mahumo le ge e le afe a dilo tše di bonagalago ao ba ka bago ba a kgobokeditše a ka se ba phološe.—Tsefanya 1:18.
“E Letêlê”
11. Ke temošo efe yeo re swanetšego go dula re e gopola?
11 Ka go se swane le lefase le kgopo leo le re dikologilego, re swanetše go gopola temošo yeo e begilwego ke moporofeta Habakuku e rego: “Pônô e beetšwe lebaka la yôna; e bola tša bofêlô, xa e fore. Xe e sa phêthêxe ka pelá, xôna e letêlê. Xo tla di tlo tla, di ka se diêxe.” (Habakuku 2:3) Gaešita le ge letšatši leo le ka bonagala le diega go ya ka pono ya rena e sa phethagalago, re swanetše go gopola gore Jehofa ga a diege. Letšatši la gagwe le tla tla ka nako e nepagetšego, ka iri yeo batho ba sa e letelago.—Mareka 13:33; 2 Petro 3:9, 10.
12. Jesu o lemošitše ka eng, gomme se se fapana bjang le ditiro tša balatedi ba gagwe bao ba botegago?
12 Ge Jesu a gatelela bohlokwa bja gore re dule re letetše letšatši la Jehofa, o ile a lemoša gore gaešita le ba bangwe ba balatedi ba gagwe ba tla lahlegelwa ke maikwelo a go akgofa ga nako. O boletše ka bona e sa le pele gore: “Ge e ba mohlanka yoo yo mobe pelong ya gagwe a ka re, ‘Mong wa-ka o a diega,’ a thoma go itia bahlanka-gotee le yena, a ja a ba a nwa le matagwa a paale, mong wa mohlanka yoo o tla tla ka letšatši leo a sa le letelago le ka iri ye a sa e tsebego, gomme o tla mo otla o šoro kudu-kudu.” (Mateo 24:48-51) Ka go fapana le seo, mohlanka yo a botegago le wa temogo, ka go botega o dula a e-na le maikwelo a go akgofa ga nako. Sehlopha sa mohlanka se ile sa dula se phakgame le go itlhatsela se itokišitše. Jesu o se kgethile “gore [se] hlokomele dilo tša gagwe ka moka” mo lefaseng.—Mateo 24:42-47.
Go Nyakega ga go Akgofa
13. Jesu o ile a gatelela bjang go nyakega ga go ba le maikwelo a go akgofa ga nako?
13 Go be go le bohlokwa kudu gore Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba dule ba e-na le maikwelo a go akgofa ga nako. Ba be ba swanetše go gata mogato ka pela gore ba tšhabe Jerusalema ge ba bona motse woo o “dikologilwe ke madira a hlomilego ditente.” (Luka 21:20, 21) Seo se diregile ka ngwaga wa 66 C.E. Ela hloko kamoo Jesu a gateletšego go nyakega ga gore Bakriste ba be le maikwelo a go akgofa ga nako ge a re: “Motho yo a lego godimo ga ntlo a se ke a theoga go tlo ntšha dithoto ka ntlong ya gagwe; le motho yo a lego tšhemong a se ke a boela ntlong go yo tšea kobo ya gagwe ya ka ntle.” (Mateo 24:17, 18) Ka ge histori e bontšha gore Jerusalema e ile ya tšwela pele e le gona ka nywaga e mengwe e mene, ke ka baka la’ng Bakriste ba be ba swanetše go kwa mantšu a Jesu ka go akgofa gakaakaa ka 66 C.E.?
14, 15. Ke ka baka la’ng go be go le bohlokwa gore Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba gate mogato ka ntle le go dika-dika ge ba bona Jerusalema e dikologilwe ke madira a hlomilego ditente?
14 Le ge e le therešo gore madira a Roma ga se a ka a fediša Jerusalema go ba go fihla ka 70 C.E., ga se gore nywaga yeo ya pele ga moo e be e se na mathata. Ga go bjalo le gatee! Nywaga yeo e be e tletše ka bošoro le tšhollo ya madi. Radihistori yo mongwe o hlalosa boemo bja kua Jerusalema ka nako yeo e le bja “ntwa ya selegae e tšhošago kudu yeo e tletšego ka tšhollo ya madi, yeo e sepedišanago le ditiro tša sehlogo se se boifišago.” Masogana a be a kalatšwa e le gore a matlafatše dibo, a sware dibetša le go ba bahlabani. A be a tlwaetšwa ka tša bohlabani letšatši le lengwe le le lengwe. Bao ba bego ba sa dumelelane le megato e feteletšego ba be ba lebelelwa e le baeki. Ge Bakriste ba ka be ba dutše motseng woo ka nako e telele, ba be ba tla ikhwetša ba le boemong bjo kotsi kudu.—Mateo 26:52; Mareka 12:17.
15 Re swanetše go lemoga gore Jesu o boletše gore “bao ba lego Judea,” e sego Jerusalema feela, ba be ba swanetše go thoma go tšhaba. Se se be se le bohlokwa ka gobane dikgwedi tše sego kae feela ka morago ga gore bahlabani ba Roma ba tloge Jerusalema, ba ile ba thoma go hlasela gape. Sa pele, Galilea e ile ya fenywa ka 67 C.E., gomme Judea ya fenywa ngwageng wo o latelago. Se se ile sa feleletša ka manyami a magolo nageng ka moka. Le gona go ile gwa tšwela pele go e-ba thata go Mojuda le ge e le ofe gore a ngwege Jerusalema ka boyona. Dikgoro tša motse di be di hlapeditšwe, gomme motho le ge e le ofe yo a bego a leka go ngwega, o be a ngwegela go Baroma.
16. Ke kgopolo efe yeo Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba bego ba swanetše go ba le yona e le gore ba phologe nako yeo ya mathata?
16 Re naganne ka dintlha tše ka moka, re ka kwešiša lebaka leo ka lona Jesu a ilego a gatelela go akgofa ga boemo. Bakriste ba be ba swanetše go ikemišetša go gafa dilo tše itšego, ba se ke ba dumelela go arošwa ke go ba le dilo tše di bonagalago. Ba be ba swanetše gore ba ikemišetše go ‘furalela dilo tša bona ka moka’ e le gore ba kwe temošo ya Jesu. (Luka 14:33) Bao ba ilego ba akgofela go kwa le go tšhabela ka mošola wa Jorodane ba ile ba phološwa.
Go Dula re Gopola Gore Nako e Ile
17. Ke ka baka la’ng re swanetše go matlafatša go ba ga rena le maikwelo a go akgofa ga nako?
17 Diporofeto tša Beibele di bontšha gabotse gore re phela ka gare-gare ga mehla ya bofelo. Go feta le ge e le neng pele, re swanetše go dula re e-na le maikwelo a go akgofa ga nako. Lešole ga le tshwenyege goba go nagana ka kotsi ge e le nako ya khutšo. Lega go le bjalo, ge e ba le sa bone go le bohlokwa gore le dule le phafogile gomme kapejana le bitšwa gore le ye ntweng, le ka ba le sa itokiša gomme seo se ka ba le mafelelo a kotsi. Go bjalo le dilong tša moya. Ge e ba re dumelela maikwelo a go akgofa ga nako a fokola, re ka ba re sa itokišetša go lwa le ditlhaselo tšeo di ka re tlelago gomme ra hwetšwa re itebetše ge mafelelong letšatši la Jehofa le fihla. (Luka 21:36; 1 Bathesalonika 5:4) Ge e ba go e-na le bao e lego “bahlanoxi ba-hlala-Morêna,” ga bjale ke nako ya gore ba mo tsome gape.—Tsefanya 1:3-6; 2 Bathesalonika 1:8, 9.
18, 19. Re tla thušwa ke’ng gore re dule re nagana ka “go ba gona ga letšatši la Jehofa”?
18 Ga go makatše ge moapostola Petro a re kgothaletša go dula re nagana ka “go ba gona ga letšatši la Jehofa”! Re ka dira se bjang? Tsela e nngwe ke ka go tšea karolo “ditirong tše kgethwa tša boitshwaro le medirong ya boineelo go Modimo.” (2 Petro 3:11, 12) Go swarega ka mediro e bjalo go tla re thuša go fagahlela go tla ga “letšatši la Jehofa.” Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le ‘dula o nagana,’ ka go lebanya le bolela gore “akgofiša.” Re ka se ke ra kgona go akgofiša nako ya go tla ga letšatši la Jehofa. Lega go le bjalo, ge re dutše re letile letšatši leo, nako e tla bonagala e feta ka lebelo kudu ge e ba re swaregile tirelong ya Modimo.—1 Bakorinthe 15:58.
19 Go naganišiša ka Lentšu la Modimo le go nagana ka dikgopotšo tšeo di hwetšwago go lona le gona go tla re thuša go dira se—“go hlologela ka phagahlo (go letela le go akgofiša) go tla” ga letšatši leo, ee, go ‘dula re le letile.’ (2 Petro 3:12, The Amplified Bible; The New Testament, ka William Barclay) Dikgopotšo tše di akaretša boporofeta bjo bontši bjo bo sa bolelego e sa le pele ka go tla ga letšatši la Jehofa feela eupša gape bo bolela ka ditšhegofatšo tše dintši tšeo di tlago go tlela bao ba ‘dulago ba letetše Jehofa.’—Tsefanya 3:8.
20. Ke kgothatšo efe yeo re swanetšego go e tšeela godimo?
20 Ruri ga bjale ke nako ya gore ka moka ga rena re tšeeleng godimo kgothatšo e neilwego ka moporofeta Tsefanya e rego: “Lè sešo la fihlêlwa ke boxale bo tukaxo bya Morêna, Lè sešo la fihlêlwa ke letšatši la kxalefô ya Morêna. Nyakang Morêna, lena babôtla bohle ba lefase, lena Le yaxo ka molaô w’axwe. Tsomang tokô, Le tsomê boikokobetšô; mohlomongwê Le ka efošwa mohla woo wa boxale bya Morêna.”—Tsefanya 2:2, 3.
21. Boikemišetšo bja batho ba Modimo e tla ba bofe ka 2007?
21 Ka gona, ke mo go swanetšego ge temana ya ngwaga yeo e kgethilwego bakeng sa ngwaga wa 2007 e re: “Letšatši le legolo la Jehofa le kgaufsi.” Batho ba Modimo ba kgodišegile gore ‘le kgaufsi, le gore le tla ka lebelo le legolo kudu.’ (Tsefanya 1:14, bapiša le PK.) Le ka “se diêxe.” (Habakuku 2:3) Ka gona, ge re dutše re letile letšatši leo, anke re duleng re phafogetše dinako tše re phelago go tšona, re lemoga gore phethagatšo ya mafelelo ya diporofeto tše e batametše kudu!
Na o ka Araba?
• ‘Letšatši le legolo la Jehofa’ ke’ng?
• Ke ka baka la’ng ba bantši ba hlokomologa go akgofa ga nako?
• Ke ka baka la’ng Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba be ba swanetše go gata mogato ba e-na le maikwelo a go akgofa?
• Re ka oketša bjang maikwelo a rena a go akgofa ga nako?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Lepokisi go letlakala 19]
Temana ya ngwaga ya 2007 e re: “Letšatši le legolo la Jehofa le kgaufsi.”—Tsefanya 1:14, PK.
[Seswantšho go letlakala 17]
Go etša mehleng ya Noa, bakweri ba tla šala ba ahlame ge Jehofa a gata mogato
[Seswantšho go letlakala 18]
Bakriste ba be ba swanetše go gata mogato ntle le go dika-dika ge ba bona Jerusalema e “dikologilwe ke madira a hlomilego ditente”