Dialoga tša Gilead di Hwetša Thuto e Kgomago Pelo

KA SEPTEMBER 9, 2006, go aloga ga sehlopha sa bo-121 sa Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead go diregile kua Lefelong la tša Thuto la Watchtower kua Patterson, New York. E be e le lenaneo le le kgothatšago.

Geoffrey Jackson, setho sa Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa o ile a thoma lenaneo ka go amogela dialoga tše 56 le batheetši ba tšwago dinageng tše dingwe ba 6 366. O ile a ahla-ahla Psalme 86:11, e rego: “Morêna, nthutê tsela ya xaxo, ke sepelê kè Xo botexetše; pelo ya-ka O e tlêmaxanyê le xo boifa leina la xaxo.” Ngwanabo rena Jackson o ile a bolela ka dilo tše tharo tšeo di gatelelwago temaneng yeo. O itše: “Lefokong la mathomo, ke thuto; lefokong la bobedi, ke go diriša; gomme lefokong la boraro, ke go tutueletšega. Dilo tše tše tharo di bohlokwa kudu go lena baromiwa ka ge le e-ya dikabelong tša lena.” Ke moka o ile a rola lelokelelo la dipolelo le dipoledišano tšeo di gatelelago dilo tšeo tše tharo.

Thuto e Kgothatšago

William Malenfant, e lego setho sa bašomi ba ntlo-kgolo o ile a ahla-ahla sehlogo se se rego, “Bophelo bjo Bokaone-kaone.” O ile a lebiša tlhokomelo mohlaleng wa Maria, ngwanabo Mareta. Ka letšatši le lengwe ge Jesu a be a ba etetše, Maria o ile a kgetha go dula dinaong tša gagwe gore a mo theetše, a dira gore seo e be selo seo se tlago pele go yena. Jesu o boditše Mareta gore: “Maria yena o kgethile kabelo e botse gomme a ka se ke a e amogwa.” (Luka 10:38-42) Seboledi se itše: “Anke o nagane ka seo. Nakong ka moka e tlago, Maria o tla gopola gore o ile a dula dinaong tša Jesu gomme a mo theetša ge a bolela ditherešo tše dibotse tša moya—e le feela ka gobane a dirile kgetho e botse.” Ka morago ga go reta dialoga ka baka la dikgetho tše dibotse tša moya tšeo di di dirilego, se itše: “Dikgetho tša lena di le lebišitše bophelong bjo bokaone-kaone.”

Ke moka Anthony Morris, e lego setho sa Sehlopha se Bušago o ile a ahla-ahla sehlogo se se rego, “Aparang Morena Jesu Kriste,” se se theilwego go Baroma 13:14. Re ka dira se bjang? ‘Go apara Morena Jesu Kriste’ go akaretša go ekiša mekgwa ka moka ya Morena.’ Ka baka leo, se se bolela go ekiša mohlala wa Jesu le tsela yeo a bego a lebelela dilo ka yona. Seboledi se itše: “Jesu o be a dira gore batho ba ikwe ba lokologile ka gobane o be a ba kgahlegela e le ka kgonthe, gomme ba be ba bona seo.” Seboledi se ile sa ahla-ahla tsela yeo ka yona barutwana ba hweditšego tsebo e ntši diklaseng tša bona tša Gilead, ka ge Baefeso 3:18 e re, “gore le kgone . . . go hlaologanya . . . bophara le botelele le bophagamo le go iša” ga therešo. Eupša o ile a ba gopotša temana 19, yeo e bolelago gore: “Le go tseba lerato la Kriste le le fetago tsebo.” Ngwanabo rena Morris o ile a kgothaletša barutwana gore: “Ge le dutše le ithuta thutong ya lena ya motho ka noši, bonang kamoo le ka ekišago kwelobohloko e lerato ya Kriste gomme le ‘apare Morena Jesu Kriste’ e le ka kgonthe.”

 Keletšo ya Mafelelo go tšwa go Bahlahli ba Gilead

Polelo e latelago e ile ya newa ke mohlahli wa Gilead e lego Wallace Liverance yoo sehlogo sa gagwe se bego se theilwe go Diema 4:7. O boletše gore gaešita le ge bohlale bja go boifa Modimo bo le bohlokwa, re swanetše gore gape re “rêkê thlaloxanyô,” mo go akaretšago go kopanya ditherešo tše di aroganego gomme re kgone go bona kamoo di tswalanago ka gona e le gore re kwešiše taba ka botlalo. Seboledi se bontšhitše gore go hwetša tsebo go a thabiša. Ka mohlala, mehleng ya Nehemia, Balefi ba be ‘ba hlatholla molao’ le go ‘dira gore batho ba o hlaologanye.’ Ka morago ga moo, batho ba ile ba ba le “lethabô le lexolo, xobane ba be ba kwišišitše se ba bexo ba boditšwe sôna.” (Nehemia 8:7, 8, 12, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Ngwanabo rena Liverance o phethile ka gore: “Lethabo le tlišwa ke go kwešiša Lentšu la Modimo le le buduletšwego ka moya.”

 Mark Noumair e lego mohlahli yo mongwe wa Gilead o ile a ahla-ahla sehlogo se se rego, “Ge e le Gabotse, Lenaba la Gago ke Mang?” Nakong ya ntwa, mašole a mantši a bolawa ka go thuntšhwa ke mašole a gabo ona. O ile a botšiša gore: “Go thwe’ng ka ntwa ya moya yeo re lego go yona? Ge e ba re sa hlokomele, re ka gakantšhwa ke go se tsebe gore ke mang yo ge e le gabotse e lego lenaba gomme ra gobatša bao ba lego ka lehlakoreng la rena.” Lehufa le ka gakantšha ba bangwe. Le ile la dira gore Kgoši Saulo a leke go bolaya Dafida, morapedi-gotee le yena, mola e le gore ke Bafilisita bao ge e le gabotse e bego e le manaba. (1 Samuele 18:7-9; 23:27, 28) Ke moka seboledi se ile sa tšwela pele ka gore: “Go thwe’ng ge e ba o hlankela le moromiwa yo a nago le bokgoni dikarolong tše dintši? Na o tla gobatša lešole-gotee le wena ka dipolelo tša go swaya diphošo, goba na ka khutšo o tla amogela therešo ya gore ba bangwe ba tla go phala ka ditsela tše di fapa-fapanego? Go šetša kudu go se phethagale ga ba bangwe go ka fo re gakantšha e le gore re se ke ra lemoga gore ge e le gabotse lenaba la kgonthe ke mang. E-lwa le lenaba la kgonthe, Sathane.”

Diphihlelo tše di Kgahlišago le Dipoledišano tše di Rutago

Karolo e latetšego e rego, “Dira Modiro wa Moebangedi,” e ile ya swarwa ke mohlahli wa Gilead e lego Lawrence Bowen gomme e be e akaretša dipoledišano le diphihlelo. Modiro o mogolo wa moromiwa yo a tlwaeditšwego Gilead ke wa go tsebatša ditaba tše dibotse, gomme sehlopha se se dirile bjalo gohle mo se bego se hwetša batho gona.” Diphihlelo tše dingwe tše di kgahlišago di ile tša diragatšwa.

Ke moka go ile gwa latela dikarolo tše pedi lenaneong, tšeo di bego swerwe ke Michael Burnett le Scott Shoffner ka go latelana, bobedi bja bona ke ditho tša lapa la Bethele. Ba ile ba boledišana le ditho tša Komiti ya Lekala tše di tšwago Australia, Barbados, Korea le Uganda. Mantšu a ditho tša komiti a ile a utolla kamoo go dirwago boiteko bjo bogolo bja go hlokomela dinyakwa tša baromiwa, go akaretša go ba nea madulo a swanetšego le go ba hlokomela ka tša maphelo. Ditho tša komiti di ile tša gatelela gore baromiwa bao ba atlegago ba ikemišeditše go feto-fetoga ka go dumelelana le maemo a moo ba abetšwego gona.

Phetho e Kgahlišago le e Tutuetšago

Polelo ya thwadi ya lenaneo le e be e re, “Boifa Modimo Gomme o mo Nee Letago” gomme e ile ya neelwa ke John E. Barr, e lego setho sa nako e telele sa Sehlopha se Bušago. O ile a ahla-ahla Kutollo 14:6, 7, e balegago ka gore: “Ka bona morongwa yo mongwe a fofa gare ga legodimo a e-na le ditaba tše dibotse tša ka mo go sa felego gore a di tsebiše e le ditaba tše di thabišago go bao ba dulago lefaseng, le go ditšhaba tšohle le meloko yohle le maleme ohle le batho bohle, a bolela ka lentšu le le hlabošago a re: ‘Boifang Modimo gomme le mo nee letago, gobane nako ya kahlolo ya gagwe e fihlile.’”

Ngwanabo rena Barr o ile a kgothaletša barutwana go gopola dilo tše tharo mabapi le morongwa yoo. Sa pele, o ile a swanelwa ke go tsebatša ditaba tše dibotse tša ka mo go sa felego tša gore Kriste ga bjale o buša a le matleng a Mmušo ka botlalo. Seboledi se itše: “Re tloga re kgodišegile gore o beilwe sedulong sa bogoši ka 1914. Ka baka leo, ditaba tše tše dibotse di swanetše go tsebatšwa lefaseng ka moka.” Sa bobedi, morongwa o itše: “Boifang Modimo.” Seboledi se hlalositše gore dialoga di swanetše go thuša barutwana ba tšona ba Beibele go hlagolela tlhompho go Modimo e le gore ba se ke ba dira selo le ge e le sefe seo se ka se mo thabišego. Sa boraro, morongwa o ile a laela gore: ‘Neang Modimo letago.’ Barutwana ba ile ba kgothatšwa ka gore: “Le se ke la lebala gore re hlankela bakeng sa letago la Modimo, e sego bakeng sa la rena.” Ke moka, ge a ahla-ahla “nako ya kahlolo,” Ngwanabo rena Barr o boletše gore: “Go šetše nako e nyenyane kudu ya gore go tsebatšwe kahlolo ya mafelelo. Maphelo a kotsing. Batho ba bantši tšhemong ya gabo rena ba sa dutše ba nyaka go kwa molaetša wa ditaba tše dibotse pele ba šiiwa ke nako.”

Ge mantšu a a be a sa duma ka ditsebeng tša tšona, dialoga tše 56 di ile tša newa di-diploma gomme tša romelwa dikarolong tša kgole tša lefase. Dipelo tša dialoga le ba bangwe ka moka bao ba bego ba le gona di ile tša kgongwa kudu ke thuto e tutuetšago yeo di e hweditšego ka letšatši leo le le kgahlišago.

[Lepokisi go letlakala 17]

DIPALO-PALO TŠA SEHLOPHA

Palo ya dinaga tše di emetšwego: 6

Palo ya dinaga tšeo ba abetšwego go tšona: 25

Palo ya barutwana: 56

Palo-gare ya nywaga: 35,1

Palo-gare ya nywaga therešong: 18,3

Palo-gare ya nywaga bodireding bja nako e tletšego: 13,9

[Seswantšho go letlakala 18]

Sehlopha se se Alogago sa bo-121 sa Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead

Lelokelelong le le lego ka mo tlase, methaladi e balwa go tloga ka pele go ya ka morago gomme maina a lokeleditšwe go tloga ka go le letshadi go ya go le letona mothalading o mongwe le o mongwe.

(1) Fox, Y.; Kunicki, D.; Wilkinson, S.; Kawamoto, S.; Consolandi, G.; Mayen, C. (2) Santiago, N.; Clancy, R.; Fischer, M.; de Abreu, L.; Davis, E. (3) Hwang, J.; Hoffman, D.; Wridgway, L.; Ibrahim, J.; Dabelstein, A.; Bakabak, M. (4) Peters, M.; Jones, C.; Ford, S.; Parra, S.; Rothrock, D.; Tatlot, M.; Perez, E. (5) de Abreu, F.; Kawamoto, S.; Ives, S.; Burdo, J.; Hwang, J.; Wilkinson, D. (6) Fox, A.; Bakabak, J.; Cichowski, P.; Forier, C.; Mayen, S.; Consolandi, E.; Wridgway, W. (7) Parra, B.; Perez, B.; Tatlot, P.; Santiago, M.; Ibrahim, Y.; Kunicki, C. (8) Burdo, C.; Cichowski, B.; Ives, K.; Ford, A.; Rothrock, J.; Hoffman, D.; Davis, M. (9) Peters, C.; Dabelstein, C.; Jones, K.; Clancy, S.; Fischer, J.; Forier, S.