Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

‘Le Thabe’

‘Le Thabe’

‘Le Thabe’

‘Le binele Jehofa monyanya gomme le thabe.’—DOITERONOMIO 16:15.

1. (a) Sathane o rotošitše dikgang dife? (b) Ke’ng seo Jehofa a ilego a se bolela e sa le pele ka morago ga borabele bja Adama le Efa?

GE Sathane a be a dira gore Adama le Efa ba rabele kgahlanong le Mmopi wa bona, o ile a tsoša dikgang tše pedi tša bohlokwa kudu. Sa pele, o ile a hlohla go nepagala le go swanelega ga tsela ya Jehofa ya go buša. Sa bobedi, Sathane o ile a fetiša kgopolo ya gore batho ba be ba tla hlankela Modimo feela ka mabaka a boithati. Kgang ye ya bobedi e ile ya bolelwa ka mo go kwagalago mehleng ya Jobo. (Genesi 3:1-6; Jobo 1:9, 10; 2:4, 5) Lega go le bjalo, Jehofa o ile a gata mogato ka pela bakeng sa go lokiša boemo. Gaešita le nakong ya ge Adama le Efa ba be ba sa le tšhemong ya Edene, Jehofa o ile a bolela e sa le pele kamoo A bego a tla rarolla dikgang tše ka gona. O boletše e sa le pele ka go tla ga “peu,” yeo ka morago ga go longwa serethe, e bego e tla pšhatla hlogo ya Sathane.—Genesi 3:15.

2. Ke kwešišo efe yeo Jehofa a ilego a e nea mabapi le kamoo a bego a tla phethagatša boporofeta bjo bo begilwego go Genesi 3:15?

2 Ge nako e dutše e e-ya, Jehofa o ile a dira gore boporofeta bjoo bo kwešišege, ka go rialo a bontšha gore mafelelong bo tla phethagala e le ka kgonthe. Ka mohlala, Modimo o boditše Aborahama gore “peu” e be e tla tšwa ditlogolong tša gagwe. (Genesi 22:15-18) Setlogolo sa Aborahama e lego Jakobo se ile sa ba tatago meloko e 12 ya Isiraele. Ge meloko yeo e e-ba setšhaba ka 1513 B.C.E., Jehofa o ile a ba nea thulaganyo ya melao yeo e bego e akaretša menyanya e fapa-fapanego ya ngwaga le ngwaga. Moapostola Paulo o boletše gore menyanya yeo e be e le “moriti wa dilo tše di tlago go tla.” (Bakolose 2:16, 17; Baheberu 10:1) E be e hupere ponelo-pele ya go phethagatšwa ga morero wa Jehofa ka Peu. Baisiraele ba be ba thaba kudu ge ba be ba bina menyanya yeo. Go e ahla-ahla go se nene go tla matlafatša tumelo ya rena mabapi le go botega ga dikholofetšo tša Jehofa.

Peu e a Tšwelela

3. Peu e holofeditšwego e be e le mang, gona e ile ya longwa serethe bjang?

3 Nywaga e fetago e 4 000 ka morago ga boporofeta bja mathomo bja Jehofa, Peu e holofeditšwego e ile ya tšwelela. Peu yeo e be e le Jesu. (Bagalatia 3:16) E le motho yo a phethagetšego, Jesu o ile a dula a botega go ba go fihla lehung gomme ka go rialo a hlatsela gore ditatofatšo tša Sathane ke maaka. Go oketša moo, ka ge Jesu a be a se na sebe, lehu la gagwe e be e le sehlabelo sa bohlokwa kudu. Ka sona, Jesu o ile a nea ditlogolo tše di botegago tša Adama le Efa tlhakodišo sebeng le lehung. Go hwela ga Jesu koteng ya tlhokofatšo e be e le ‘go longwa serethe’ ga Peu e holofeditšwego.—Baheberu 9:11-14.

4. Sehlabelo sa Jesu se ile sa swantšhetšwa bjang?

4 Jesu o hwile ka Nisani 14, 33 C.E. * Kua Isiraeleng, Nisani 14 e be e le letšatši la lethabo la go bina monyanya wa Paseka. Ngwaga o mongwe le o mongwe ka letšatši leo, malapa a be a kopanela dijo tšeo di bego di akaretša kwana e se nago bosodi. Ka tsela ye, ba be ba gopola karolo yeo madi a kwana a bego a e kgatha go hlakodišeng maitšibolo a Baisiraele ge morongwa wa lehu a be a bolaya maitšibolo a Baegipita ka Nisani 14, 1513 B.C.E. (Ekisodo 12:1-14) Kwana ya Paseka e be e swantšhetša Jesu, yoo moapostola Paulo a boletšego ka yena gore: “Kriste paseka ya rena o dirilwe sehlabelo.” (1 Bakorinthe 5:7) Go etša madi a kwana ya Paseka, madi a tšholotšwego a Jesu a nea ba bantši phološo.—Johane 3:16, 36.

‘Dithakangwaga tša Bahu’

5, 6. (a) Jesu o tsošitšwe neng, gona tiragalo yeo e ile ya swantšhetšwa bjang Molaong? (b) Tsogo ya Jesu e dirile bjang gore Genesi 3:15 e kgone go phethagala?

5 Jesu o ile a tsošwa ka letšatši la boraro e le gore a ka nea Tatagwe mohola wa sehlabelo sa gagwe. (Baheberu 9:24) Go tsoga ga gagwe go ile gwa swantšhetšwa e sa le pele nakong ya monyanya o mongwe. Letšatši le le latelago Nisani 14 e be e le la go thoma ga Monyanya wa Dinkgwa tše di sa Omelwago. Letšatšing le le latelago leo, e lego Nisani 16, Baisiraele ba be ba tliša dingatana tša dithakangwaga tša puno ya garase go moperisita, e lego puno ya pele Isiraele, gore a e tšokotše pele ga Jehofa. (Lefitiko 23:6-14) Ke mo go swanetšego gakaakang gore ka ngwaga wa 33 C.E., ka lona letšatši leo, Jehofa o ile a fenya maiteko a šoro a Sathane a go bolaya ‘hlatse ya gagwe e botegago le ya therešo’! Ka Nisani 16, 33 C.E., Jehofa o ile a tsošetša Jesu bophelong bja moya bja go se hwe.—Kutollo 3:14; 1 Petro 3:18.

6 Jesu o ile a ba “thakangwaga ya bao ba robetšego lehung.” (1 Bakorinthe 15:20) Go fapana le bao ba ilego ba tsošwa pele, Jesu ga se a ka a hwa gape. Go e na le moo, o ile a rotogela legodimong ka letsogong le letona la Jehofa, moo a ilego a leta go fihlela a bewa bjalo ka Kgoši ya Mmušo wa Jehofa wa legodimong. (Psalme 110:1; Ditiro 2:32, 33; Baheberu 10:12, 13) Ga e sa le go tloga nakong ya go bewa ga gagwe bjalo ka Kgoši, Jesu ga bjale o boemong bja go pšhatlela sa ruri hlogo ya lenaba le legolo e lego Sathane le go fediša peu ya gagwe.—Kutollo 11:15, 18; 20:1-3, 10.

Ditho tše Oketšegilego tša Peu ya Aborahama

7. Monyanya wa Dibeke e be e le eng?

7 Jesu e be e le Peu yeo e ilego ya holofetšwa kua Edene le yeo ka yona Jehofa a bego a tla “fediša mediro ya Diabolo.” (1 Johane 3:8) Lega go le bjalo, ge Jehofa a be a bolela le Aborahama, O ile a bontšha gore “peu” ya Aborahama e be e tla ba batho bao ba fetago o tee. E be e tla ba “byalo ka dinaledi tša lexodimong, le byalo ka lešabašaba la lebotong la lewatlê.” (Genesi 22:17) Go tšwelela ga ditho tše dingwe tša “peu” go ile gwa swantšhetšwa ke monyanya o mongwe gape wa lethabo. Matšatši a 50 ka morago ga Nisani 16, Baisiraele ba be ba bina Monyanya wa Dibeke. Molao wa mabapi le monyanya wo o re: “Go fihla letšatšing le le hlatlamago Sabatha sa go šupa, le bale matšatši a masome a fetšago seatla, e be mo le tlišetšago Jehofa neo e mpsha ya dijo. Le tliše magobe [“dinkgwa,” NW] a go tšokotšwa a tšwago nywakong ya lena, e be a mabedi a dikarolo tše pedi go tše lesome tša bupi bjo bo tokilwego, a apewe a ometšwe, ke neo ya thakangwaga ya Jehofa.” *Lefitiko 23:16, 17, 20PK.

8. Ke tiragalo efe e kgolo yeo e diregilego ka Pentekoste ya 33 C.E.?

8 Ge Jesu a be a le mo lefaseng, Monyanya wa Dibeke o be o tsebja e le Pentekoste (go tšwa lentšung la Segerika leo le bolelago “ya masome-hlano”). Ka Pentekoste 33 C.E., Moperisita yo mogolo yo a Phagamego e lego Jesu Kriste yo a tsošitšwego, o ile a tšhollela moya wa gagwe o mokgethwa go sehlopha se senyenyane sa barutiwa ba 120 bao ba bego ba bokane kua Jerusalema. Ka go rialo barutiwa bao e ile ya ba barwa ba Modimo ba ba tloditšwego le bana babo Jesu Kriste. (Baroma 8:15-17) Ba ile ba ba setšhaba se sefsa, “Isiraele wa Modimo.” (Bagalatia 6:16) Go tloga palong yeo e nyenyane, setšhaba seo mafelelong e be e tla ba batho ba 144 000.—Kutollo 7:1-4.

9, 10. Phuthego ya Bakriste ba tloditšwego e ile ya swantšhetšwa bjang nakong ya Pentekoste?

9 Phuthego ya Bakriste ba tloditšwego e be e swantšhetšwa ke dinkgwa tše pedi tše di ometšwego tšeo di bego di tšokotšwa pele ga Jehofa ka Pentekoste e nngwe le e nngwe. Go omelwa ga dinkgwa go be go bontšha gore Bakriste ba tloditšwego ba tla be ba sa dutše ba e-na le komelo ya sebe sa leabela. Lega go le bjalo, ba be ba ka batamela Jehofa motheong wa sehlabelo sa Jesu sa topollo. (Baroma 5:1, 2) Ke ka baka la’ng go be go dirišwa dinkgwa tše pedi? Seo se ka ba se be se bontšha gore barwa ba Modimo ba tloditšwego mafelelong ba be ba tla tšwa dihlopheng tše pedi—mathomong e be e tla ba Bajuda ba tlhago gomme ka morago ya ba Bantle.—Bagalatia 3:26-29; Baefeso 2:13-18.

10 Dinkgwa tše pedi tšeo di bego di neelwa ka Pentekoste di be di dirilwe ka dithakangwaga tša puno ya korong. Ka mo go swanago, Bakriste bao ba tloditšwego ka moya ba bitšwa “dithakangwaga tše itšego tša dibopiwa tša gagwe.” (Jakobo 1:18) Ke bona ba mathomo bao dibe tša bona di lebalelwago motheong wa madi a tšholotšwego a Jesu gomme seo se dira gore go kgonege gore ba newe bophelo bja go se hwe legodimong, moo ba bušago le Jesu Mmušong wa gagwe. (1 Bakorinthe 15:53; Bafilipi 3:20, 21; Kutollo 20:6) Ge ba le boemong bjoo, kgaufsinyane ba tla “diša [ditšhaba] ka molamo wa tšhipi” gomme ba bona ge ‘Sathane a pšhatlaganywa ka tlase ga dinao tša bona.’ (Kutollo 2:26, 27; Baroma 16:20) Moapostola Johane o itše: “Ba ke bao ba latelago Kwana kae le kae mo e yago gona. Ba ba rekilwe gare ga batho ba le bjalo ka dithakangwaga go Modimo le go Kwana.”—Kutollo 14:4.

Letšatši Leo le Gatelelago Tlhakodišo

11, 12. (a) Go be go direga’ng ka Letšatši la Poelano? (b) Baisiraele ba be ba hwetša mehola efe dihlabelong tša poo le diphooko?

11 Ka letšatši la lesome la Ethanim (yeo ka morago e ilego ya bitšwa Tishri), * Baisiraele ba be ba bina monyanya woo o bego o swantšhetša kamoo mehola ya sehlabelo sa Jesu sa topollo e bego e tla dirišwa ka gona. Ka letšatši leo, setšhaba ka moka se be se bokana bakeng sa Letšatši la Poelano e le gore go newe dihlabelo legatong la sona gore se lebalelwe dibe.—Lefitiko 16:29, 30.

12 Ka Letšatši la Poelano, moperisita yo a phagamego o be a bolaya poo gomme a gaša a mangwe a madi a yona ka makga a šupago pele ga sekhurumelo sa Areka ka Sekgethwa-kgethweng, ka go rialo a neela madi ao go Jehofa. Sebego seo e be e le sa dibe tša moperisita yo a phagamego le “ba lapa la xaxwe,” baperisita ba ka tlasana le Balefi. Ke moka moperisita yo a phagamego o be a tšea diphooko tše pedi. E nngwe o be a e bolaya e le sehlabelo sa sebe bakeng sa “sethšaba.” Madi a mangwe a yona le ona a be a gašwa pele ga sekhurumelo sa Areka ka Sekgethwa-kgethweng. Ka morago ga moo, moperisita yo a phagamego o be a bea diatla tša gagwe hlogong ya phooko ya bobedi gomme a bolela diphošo tša bana ba Isiraele. Ke moka o be a tlogela phooko yeo gore e ye lešokeng, e rwele dibe tša setšhaba ka tsela ya seswantšhetšo.—Lefitiko 16:3-16, 21, 22.

13. Ditiragalo tša Letšatšing la Poelano di be di swantšhetša bjang karolo yeo Jesu a e kgathago?

13 Go etša ge ditiragalo tšeo di swantšheditše, Moperisita yo mogolo yo a Phagamego e lego Jesu, o diriša mohola wa madi a gagwe go lebalela dibe. Sa pele, mohola wa madi a gagwe o dirišwa go “ntlo ya moya” ya Bakriste ba tloditšwego ba 144 000, e lego seo se dirago gore ba kgone go bolelwa e le ba lokilego le gore ba be le boemo bjo bo hlwekilego pele ga Jehofa. (1 Petro 2:5; 1 Bakorinthe 6:11) Se se swantšhetšwa ke sehlabelo sa poo. Ka baka leo ba na le sebaka sa go amogela bohwa bja bona bja legodimong. Sa bobedi, mohola wa madi a Jesu o dirišwa legatong la batho ba bangwe ba dimilione bao ba bontšhago tumelo go Kriste, bjalo ka ge go bontšhitšwe ka sehlabelo sa phooko. Ba ba tla šegofatšwa ka bophelo bjo bo sa felego gona mo lefaseng, e lego bohwa bjoo Adama le Efa ba bo lahlilego. (Psalme 37:10, 11) Motheong wa madi a gagwe a tšholotšwego, Jesu o rwala dibe tša batho, go etša ge phooko e phelago e be e rwala dibe tša Baisiraele ka tsela ya seswantšhetšo gomme e di iša lešokeng.—Jesaya 53:4, 5.

Go Thaba Pele ga Jehofa

14, 15. Go be go direga’ng nakong ya Monyanya wa Mešaša, gomme se se be se gopotša Baisiraele eng?

14 Ka morago ga Letšatši la Poelano, Baisiraele ba be ba bina Monyanya wa Mešaša, e lego monyanya wo e tlogago e le wa lethabo kudu ngwageng wa Sejuda. (Lefitiko 23:34-43) Monyanya woo o be o thoma ka letšatši la bo-15 go ya go la bo-21 la Ethanim gomme o be o fela ka pitšo-kgethwa letšatšing la bo-22 la kgwedi. O be o swaya go fela ga puno gomme e be e le nako ya go leboga botho bjo bogolo bja Modimo. Ka baka leo, Jehofa o ile a laela bao ba binago monyanya gore: “Ké Morêna Modimo wa xaxo e a Xo šexofatšaxo dikenyong tša xaxo ka moka, le medirong ya diatla tša xaxo, wa fêla O ithabêla.” (Doiteronomio 16:15) Ruri yeo e swanetše go ba e be e le nako e thabišago!

15 Nakong ya monyanya woo, Baisiraele ba be ba dula mešašeng ka matšatši a šupago. Ka go rialo ba be ba gopotšwa gore ba kile ba dula mešašeng lešokeng. Monyanya woo o be o ba nea sebaka se se lekanego sa go naganišiša ka tlhokomelo ya Jehofa e swanago le ya tate. (Doiteronomio 8:15, 16) Le gona ka ge batho ka moka, bahumi le badiidi, ba be ba dula mešašeng e swanago, Baisiraele ba be ba gopotšwa gore ge e le mabapi le monyanya wo, ba be ba lekana ka moka ga bona.—Nehemia 8:14-16.

16. Ke’ng seo se bego se swantšhetšwa ke Monyanya wa Mešaša?

16 Monyanya wa Mešaša e be e le monyanya wa puno, nako ya lethabo ya ge go bunwa gomme o be o swantšhetša go kgoboketšwa ka lethabo ga bao ba bontšhago tumelo go Jesu Kriste. Go kgoboketšwa mo go thomile ka Pentekoste ya 33 C.E., ge barutiwa ba Jesu ba 120 ba be ba tlotšwa ka moya gomme ba e-ba karolo ya “boperisita bjo bokgethwa.” Go etša ge Baisiraele ba be ba dula mešašeng ka matšatši a sego kae, batlotšwa ba a tseba gore e fo ba “badudi ba nakwana” lefaseng le leo le sa boifego Modimo. Kholofelo ya bona ke ya go phela legodimong. (1 Petro 2:5, 11) Go kgoboketšwa mo ga Bakriste ba tloditšwego go fihla mafelelong ‘mehleng ye ya bofelo’ ge ditho tša mafelelo tša ba 144 000 di kgobokeditšwe.—2 Timotheo 3:1.

17, 18. (a) Ke’ng seo se bontšhago gore ba bangwe ka ntle le Bakriste ba tloditšwego ba holwa ke sehlabelo sa Jesu? (b) Ke bomang lehono bao ba holwago ke Monyanya wa seswantšhetšo wa Mešaša, gona monyanya woo o thabišago o tla fihla seremong sa wona neng?

17 Se se kgahlišago ke gore nakong ya menyanya yeo ya bogologolo go be go neelwa dipoo tše 70. (Numeri 29:12-34) Palo 70 e emela 7 ge e atišwa ka makga a 10, e lego dipalo tšeo ka Beibeleng di emelago phethego ya legodimong le ya lefaseng. Ka baka leo, sehlabelo sa Jesu se tla hola batho ba botegago go tšwa malapeng ka moka a batho a 70 ao a tšwilego go Noa. (Genesi 10:1-29) Ka go dumelelana le seo, mehleng ya rena go kgoboketšwa go nabile mo go akaretšago batho ba tšwago ditšhabeng ka moka bao ba bontšhago tumelo go Jesu gomme ba e-na le kholofelo ya go phela paradeiseng mo lefaseng.

18 Moapostola Johane o bone go kgoboketšwa mo ga mehleng yeno ponong. Sa pele, o kwele pego ya go swaiwa ga ditho tša mafelelo tša ba 144 000. Ke moka a bona “lešaba le legolo leo go sego motho yo a kgonago go le bala” le eme pele ga Jehofa le Jesu le swere “makala a mopalema ka diatleng.” Ba ‘ba tšwa masetlapelong a magolo’ gomme ba fetela lefaseng le lefsa. Ga bjale le bona e fo ba badudi ba nakwana tshepedišong ye ya kgale ya dilo gomme ba fagahletše ka kholofelo nako ya ge “Kwana . . . e tla ba diša, e tla ba iša methopong ya meetse a bophelo.” Ka nako yeo, “Modimo o tla phumola megokgo ka moka mahlong a bona.” (Kutollo 7:1-10, 14-17) Monyanya wa seswantšhetšo wa Mešaša o tla fihla seremong sa wona ka morago ga bofelo bja Pušo ya Kriste ya Nywaga e Sekete ge lešaba le legolo gotee le babotegi bao ba tsošitšwego ba newa bophelo bjo bo sa felego.—Kutollo 20:5.

19. Go ahla-ahla menyanya yeo e bego e binwa Isiraeleng go re hola bjang?

19 Le rena re ka ‘thaba’ ge re dutše re naganišiša ka seo se bolelwago ke menyanya ya bogologolo ya Bajuda. Go a thabiša go lemoga gore Jehofa o re neile ponelo-pele ya kamoo boporofeta bja gagwe bjoo a bo neilego morago kua tšhemong ya Edene bo tlago go phethagala ka gona, le gona go a thabiša go bona go phethagatšwa ga bjona ga kgonthe go direga kgato ka kgato. Lehono re a tseba gore Peu e tšweletše le gore e šetše e lomilwe serethe. Ga bjale ke Kgoši ya legodimong. Go feta moo, bontši bja ba 144 000 bo šetše bo bontšhitše potego ya bjona go fihla lehung. Ke’ng seo se sa šetšego gore se dirwe? Boporofeta bo tla phethagala ka pela gakaaka’ng ka mo go feletšego? Se se tla ahla-ahlwa sehlogong se se latelago.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 4 Nisani e sepedišana le March/April almanakeng ya rena ya gona bjale.

^ ser. 7 Ge a dira sebego se sa dinkgwa tše pedi tšeo di ometšwego, gantši moperisita o be a swara dinkgwa ka diatleng tša gagwe, a emišetše matsogo godimo gomme a di tšokotše ka go di iša ka mathoko. Mokgwa wo o be o swantšhetša go nea Jehofa dilo tše di dirilwego dihlabelo.—Bona Insight on the Scriptures, Bolumo 2, letlakala 528, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

^ ser. 11 Ethanim, goba Tishri e sepedišana le September/October almanakeng ya rena ya gona bjale.

Na o ka Hlalosa?

• Kwana ya Paseka e be e swantšhetša’ng?

• Ke go kgoboketšwa gofe mo go bego go swantšhetšwa ke Monyanya wa Pentekoste?

• Ke dibopego dife tša Letšatši la Poelano tšeo di bego di bontšha kamoo sehlabelo sa Jesu sa topollo se bego se tla dirišwa ka gona?

• Ke ka tsela efe go kgoboketšwa ga Bakriste go bego go swantšhetšwa ke Monyanya wa Mešaša?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Tšhate go letlakala 22, 23]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Paseka

Nisani 14

Tiragalo:

wana ya Paseka e a bolawa

E be e Swantšhetša:

Jesu o dirwa sehlabelo

Monyanya wa Dinkgwa tše di sa Omelwago(Nisani 15-21)

Nisani 15

Tiragalo:

Sabatha

Nisani 16

Tiragalo:

Go neelwa ga garase

E be e Swantšhetša:

Jesu o a tsošwa

Matšatši a 50

Monyanya wa Dibeke (Pentekoste)

Sivan 6

Tiragalo:

Dinkgwa tše pedi di a neelwa

E be e Swantšhetša:

Jesu o tlišitše bana babo bao ba tloditšwego go Jehofa

Letšatši la Poelano

Tishri 10

Tiragalo:

Poo le diphooko tše pedi di a neelwa

E be e Swantšhetša:

Jesu o neile mohola wa madi a gagwe bakeng sa batho ka moka

Monyanya wa Mešaša (Go Kgoboketša, Ditabarenakele)

Tishri 15-21

Tiragalo:

Baisiraele ba be ba dula mešašeng ka lethabo, ba thabela puno gomme go neelwa dipoo tše 70

E be e Swantšhetša:

Go kgoboketšwa ga batlotšwa e “lešaba le legolo”

[Pictures on page 21]

Go etša madi a kwana ya Paseka, madi a Jesu a tšholotšwego a phološa ba bantši

[Diswantšho go letlakala 22]

Dithakangwaga tša puno ya garase tšeo di bego di neelwa ka Nisani 16 di be di swantšhetša tsogo ya Jesu

[Diswantšho go letlakala 23]

Dinkgwa tše pedi tšeo di bego di neelwa ka Pentekoste di be di swantšhetša phuthego ya Bakriste ba tloditšwego

[Diswantšho go letlakala 24]

Monyanya wa Mešaša o be o swantšhetša go kgoboketšwa ka lethabo ga batlotšwa le ga “lešaba le legolo” go tšwa ditšhabeng ka moka