Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Tsogo ya Pele”—Ga Bjale e a Direga!

“Tsogo ya Pele”—Ga Bjale e a Direga!

“Tsogo ya Pele”—Ga Bjale e a Direga!

“Bao ba hwilego boteeng le Kriste ba tla tsoga pele.”—1 BATHESALONIKA 4:16.

1, 2. (a) Go na le kholofelo efe ka bao ba hwilego? (b) Motheo wa tumelo ya gago tsogong ke ofe? (Bona mongwalo wa tlase.)

“BA BA phelaxo ba tseba xore ba tlo hwa.” Seo e bile therešo ga e sa le go tloga mola Adama a dirago sebe. Go theoša le histori, motho yo mongwe le yo mongwe yo a phelago o a tseba gore mafelelong o tla hwa gomme ba bantši ba ile ba ipotšiša gore: ‘Go direga’ng ka morago ga moo? Boemo bja bahu ke bofe?’ Beibele e araba ka gore: “Xo bahu xa xo se se tsebyaxo.”—Mmoledi 9:5.

2 Ka gona, na go na le kholofelo le ge e le efe ka bao ba hwilego? Ee. Ge e le gabotse, e swanetše go ba gona e le gore morero wa Modimo wa mathomong ka batho o phethagale. Go theoša le nywaga-kgolo, bahlanka ba Modimo ba botegago ba bile le tumelo kholofetšong ya Jehofa ya mabapi le Peu yeo e tlago go fediša Sathane gotee le tshenyo yeo a e bakilego. (Genesi 3:15) Bontši bja bona bo hwile. Ba swanetše go tsošwa bahung e le gore ba bone go phethagatšwa ga kholofetšo yeo le dikholofetšo tše dingwe tšeo Jehofa a di dirilego. (Baheberu 11:13) Na selo se bjalo se a kgonega? Ee, se a kgonega. Moapostola Paulo o itše: “Go tla ba le tsogo ya ba lokilego gotee le ba sa lokago.” (Ditiro 24:15) Paulo o kile a tsoša lesogana leo le bitšwago Oitiko leo le bego le wele lefasetereng la lebatong la boraro gomme la “topša le hwile.” Ye ke tsogo ya mafelelo go ditsogo tše senyane tšeo di begilwego ka Beibeleng.—Ditiro 20:7-12. *

3. Mantšu a Jesu ao a ngwadilwego go Johane 5:28, 29 a go neile khomotšo efe, gona ka baka la’ng?

3 Ditsogo tšeo tše senyane di re nea motheo wa go dumela mantšu a Paulo. Di matlafatša kholofelo ya rena kgonthišetšong ya Jesu e rego: “Nako e a tla yeo ka yona bohle bao ba lego mabitleng a kgopotšo ba tlago go kwa lentšu la [Jesu] gomme ba tšwa.” (Johane 5:28, 29) Ruri mantšu ao a ruthetša pelo! Le gona ke a homotšago gakaakang go batho ba dimilione bao baratiwa ba bona ba robetšego lehung!

4, 5. Ke ditsogo dife tše di sa swanego tšeo Beibele e bolelago ka tšona, gomme ke tsogo efe yeo e tlago go ahla-ahlwa sehlogong se?

4 Bontši bja bao ba tsošwago bo tla tsogela lefaseng leo le dirilwego gore le be le khutšo ka tlase ga Mmušo wa Modimo. (Psalme 37:10, 11, 29; Jesaya 11:6-9; 35:5, 6; 65:21-23) Lega go le bjalo, go be go swanetše gore go be le ditsogo tše dingwe pele seo se ka direga. Sa pele, Jesu Kriste o be a swanetše go tsošwa e le gore a iše mohola wa sehlabelo sa gagwe go Modimo legatong la rena. Jesu o ile a hwa gomme a tsošwa ka 33 C.E.

5 Se se latelago, ditho tše di tloditšwego tša “Isiraele wa Modimo” di swanetše go ba gotee le Morena Jesu Kriste letagong la legodimo, moo ‘ka mehla ba tlago go ba le Morena.’ (Bagalatia 6:16; 1 Bathesalonika 4:17) Tiragalo yeo e bitšwa “tsogo ya pele.” (Bafilipi 3:10, 11; Kutollo 20:6) Ge tsogo yeo e phethilwe, nako e tla ba e fihlile ya gore batho ba dimilione ba tsošetšwe lefaseng ba e-na le kholofelo ya go phela ka mo go sa felego Paradeiseng. Ka baka leo, go sa šetšwe gore re na le kholofelo ya go phela legodimong goba lefaseng, re kgahlegela “tsogo ya pele” ka mo go tseneletšego. Ke tsogo ya mohuta mang? E direga neng?

“Ka Mmele wa Mohuta Ofe?”

6, 7. (a) Ke’ng seo se swanetšego go direga pele ga ge Bakriste ba tloditšwego ba ka ya legodimong? (b) Ba tla tsošwa ka mmele wa mohuta ofe?

6 Lengwalong la gagwe la pele leo le yago go Bakorinthe, Paulo o rotoša potšišo mabapi le tsogo, o re: “Bahu ba tla tsošwa bjang? Ee, ba tla ka mmele wa mohuta ofe?” Ke moka o araba potšišo yeo ka gore: “Se o se bjalago ga se phedišwe ka ntle le gore se hwe pele . . . eupša Modimo o e nea mmele kamoo a ratilego ka gona . . . Letago la mebele ya legodimong ke la mohuta o mongwe, la mebele ya lefaseng ke la mohuta o fapanego.”—1 Bakorinthe 15:35-40.

7 Mantšu a Paulo a bontšha gore Bakriste ba tloditšwego ka moya o mokgethwa ba swanetše go hwa pele ba ka amogela moputso wa bona wa legodimong. Ge ba e-hwa, mebele ya bona ya lefaseng e boela leroleng. (Genesi 3:19) Ka nako ya Modimo e beilwego, ba tsošwa ka mmele wa mohuta o swanetšego bophelo bja legodimong. (1 Johane 3:2) Le gona Modimo o ba nea go se hwe. Seo ga se selo seo ba bago le sona ge ba belegwa, go le bjalo ka ge eka moya o sa hwego o buduletšwe ka go bona. Paulo o re: “Se seo se hwago se tla apara go se hwe.” Go se hwe ke mpho e tšwago go Modimo yeo e ‘aparwago’ ke bao ba nago le kabelo tsogong ya pele.—1 Bakorinthe 15:50, 53; Genesi 2:7; 2 Bakorinthe 5:1, 2, 8.

8. Re tseba bjang gore Modimo ga a kgethe ba 144 000 dithong tša madumedi a fapa-fapanego?

8 Ke ba 144 000 feela bao ba nago le kabelo tsogong ya pele. Jehofa o thomile go ba kgetha ka Pentekoste ya 33 C.E., kapejana ka morago ga ge a tsošitše Jesu. Ka moka ga bona ba na le ‘leina la Jesu le la Tatagwe diphatleng tša bona.’ (Kutollo 14:1, 3) Ka baka leo ga ba kgethwe go tšwa madumeding a mantši a fapa-fapanego. Ka moka ga bona ke Bakriste gomme ka moka ga bona ba ikgantšha ka go bitšwa ka leina la Tate—Jehofa. Ge ba tsošwa, ba fiwa kabelo ya go šoma legodimong. Tebelelo ya go hlankela Modimo ka mokgwa o bjalo o lebanyago e tloga e ba thabiša.

Na ga Bjale e a Direga?

9. Kutollo 12:7 le Kutollo 17:14 di re thuša bjang go lekanyetša nako yeo tsogo ya mathomo e diregago ka yona?

9 Tsogo ya pele e direga neng? Go na le bohlatse bjo matla bja gore ga bjale e a direga. Ka mohlala, bapiša dikgaolo tše pedi tša Kutollo. Sa pele, ela hloko Kutollo kgaolo 12. Moo re bala gore Jesu Kriste yo a sa tšwago go bewa sedulong sa bogoši, a e-na le barongwa ba gagwe, o lwa le Sathane le batemona ba gagwe. (Kutollo 12:7-9) Bjalo ka ge makasine wo o bontšhitše gantši, ntwa yeo e thomile ka 1914. * Lega go le bjalo, ela hloko gore ga go le o tee wa balatedi ba Kriste ba tloditšwego yoo go thwego o na le Jesu ntweng yeo ya legodimong. Ga bjale ela hloko Kutollo kgaolo 17. Moo re bala gore ka morago ga phedišo ya “Babilona o Mogolo,” Kwana e tla fenya ditšhaba. Ke moka e oketša ka gore: “Le gona, bao ba biditšwego le go kgethwa le go botega gotee le yena ba tla fenya.” (Kutollo 17:5, 14) “Bao ba biditšwego le go kgethwa le go botega” ba swanetše go ba ba šetše ba tsošitšwe e le gore ba be le Jesu phenyong ya mafelelo ya lefase la Sathane. Ka gona, go a kwagala gore batlotšwa bao ba hwago pele ga Haramagedone ba tsošwa nako e itšego magareng ga 1914 le Haramagedone.

10, 11. (a) Bagolo ba 24 ke bomang, gomme ke’ng seo yo mongwe wa bona a se utollelago Johane? (b) Go tšwa go se, re ka phetha ka go re’ng?

10 Na re ka kgona go bolela ka go lebanya gore tsogo ya pele e thoma neng? Tshedimošo e kgahlišago e hwetšwa go Kutollo 7:9-15, moo moapostola Johane a hlalosago pono ya gagwe ya “lešaba le legolo leo go sego motho yo a kgonago go le bala.” Yo a utollelago Johane gore lešaba leo le legolo ke bomang ke yo mongwe wa bagolo ba 24, gomme bagolo ba ba swantšhetša ba 144 000 bao e lego bajabohwa-gotee le Kriste letagong la bona la legodimo. * (Luka 22:28-30; Kutollo 4:4) Johane le yena o be a e-na le kholofelo ya go phela legodimong; eupša ka ge e be e sa le motho wa mo lefaseng ge yo mongwe wa bagolo a bolela le yena, ponong yeo Johane o swanetše go ba a be a emela batlotšwa bao ba sa lego mo lefaseng bao ba sego ba hlwa ba amogela moputso wa bona wa legodimong.

11 Ka gona, re ka phetha ka go re’ng go tšwa tabeng ya gore yo mongwe wa bagolo ba 24 o hlalosetša Johane gore lešaba le legolo ke bomang? Go bonala eka ditho tše di tsošitšwego tša sehlopha sa bagolo ba 24 di ka ba di tšea karolo go fetišetšeng ditherešo tša Modimo lehono. Ke ka baka la’ng seo se le bohlokwa? Ka gobane ka 1935 bahlanka ba Modimo ba tloditšwego ba utolletšwe bao ge e le gabotse e lego lešaba le legolo. Ge e ba go dirišitšwe yo mongwe wa bagolo ba 24 go fetiša therešo yeo ya bohlokwa, bonyenyane o be a tla ba a swanetše go ba a šetše a tsošeditšwe legodimong ka 1935. Seo se be se tla bontšha gore tsogo ya pele e thomile neng-neng magareng ga 1914 le 1935. Na re ka nea karabo e lebanyago kudu tabeng ye?

12. Hlalosa lebaka leo ka lona seruthwane sa 1918 se ka lebelelwago e le nako yeo go ka diregago gore tsogo ya pele e thomile go direga ka yona.

12 Mo nakong ye, e ka ba mo go holago go ela hloko seo se ka lebelelwago e le pego ya Beibele yeo e sepedišanago le ye. Jesu Kriste o tloditšwe bjalo ka Kgoši ya nakong e tlago ya Mmušo wa Modimo ka lehlabula la 29 C.E. Nywaga e meraro le seripa ka morago, ka seruthwane sa 33 C.E., o ile a tsošwa e le motho yo matla wa moya. Ka gona, na go ka bolelwa gore ka ge Jesu a beilwe sedulong sa bogoši ka lehlabula la 1914, tsogo ya balatedi ba gagwe ba botegago ba tloditšwego e thomile nywageng e meraro le seripa e latetšego ka seruthwane sa 1918? Yeo ke kgonagalo e kgahlišago. Gaešita le ge se se ka se ke sa kgonthišetšwa ka go lebanya ka Beibeleng, ga se ganetšane le mangwalo a mangwe ao a bontšhago gore tsogo ya pele e thomile kapejana ka morago ga ge go ba gona ga Kriste go thomile.

13. Ke ka tsela efe 1 Bathesalonika 4:15-17 e šišinyago gore tsogo ya pele e thomile mathomong a go ba gona ga Kriste?

13 Ka mohlala, Paulo o ngwadile gore: “Rena ba phelago bao ba lego gona go fihla go beng gona ga Morena [e sego go fihla mafelelong a go ba gona ga gagwe], le gatee re ka se ke ra raka bao ba robetšego lehung pele; gobane Morena o tla theoga legodimong ka mokgoši wa taelo, ka lentšu la morongwa yo mogolo le ka phalafala ya Modimo, gomme bao ba hwilego boteeng le Kriste ba tla tsoga pele. Ka morago ga moo rena ba ba phelago bao ba sa dutšego ba le gona, re tla išwa gotee le bona ka maru go yo gahlana le Morena sebakeng; ka go re’alo ka mehla re tla ba le Morena.” (1 Bathesalonika 4:15-17) Ka gona, Bakriste ba tloditšwego bao ba hwilego pele ga go ba gona ga Kriste ba ile ba tsošetšwa bophelong bja legodimong pele ga bao ba sa dutšego ba phela nakong ya go ba gona ga Kriste. Se se bolela gore tsogo ya pele e swanetše go ba e thomile karolong ya mathomong a go ba gona ga Kriste, gomme e tšwela pele “nakong ya go ba gona ga gagwe.” (1 Bakorinthe 15:23) Go e na le gore e direge ka nako e tee, tsogo ya pele e direga ka lebaka le itšego la nako.

“Yo Mongwe le yo Mongwe wa Bona a Newa Kobo e Telele e Tšhweu”

14. (a) Dipono tše di ngwadilwego go Kutollo kgaolo 6 di phethagatšwa neng? (b) Ke’ng seo se swantšhetšwago go Kutollo 6:9?

14 Le gona, ela hloko bohlatse bjo bo lego go Kutollo kgaolo 6. Moo Jesu o bonwa a nametše pere e le Kgoši ya mofenyi. (Kutollo 6:2) Ditšhaba di lwa ntwa ya mahlo a mahwibidu. (Kutollo 6:4) Lefase le apareditšwe ke tlala. (Kutollo 6:5, 6) Batho ba fetšwa ke malwetši a bolayago. (Kutollo 6:8) Ditiragalo tše ka moka tšeo di porofetilwego di dumelelana le maemo a lefase ga e sa le go tloga ka 1914. Eupša go na le selo se sengwe seo se diregago. Tlhokomelo ya rena e lebišwa aletareng ya dihlabelo. Botlaseng bja yona go na le “meoya ya ba bolailwego ka baka la lentšu la Modimo le ka baka la modiro wa go nea bohlatse wo ba bego ba e-na le wona.” (Kutollo 6:9) Ka ge “bophelô [goba moya] bya mmele bo [le] mo mading,” seo ge e le gabotse se swantšhetšwago se le botlaseng bja aletare ke madi a bahlanka ba Jesu ba botegago bao ba bolaetšwego go nea ga bona bohlatse ka sebete le ka phišego.—Lefitiko 17:11.

15, 16. Hlalosa lebaka leo ka lona mantšu a Kutollo 6:10, 11 a šupago go tsogo ya pele.

15 Go swana le madi a Abele yo a lokilego, madi a bahwela-tumelo ba ba Bakriste a llela toka. (Genesi 4:10) “Ba goeletša ka lentšu le le hlabošago ba re: ‘Mmuši Morena yo mokgethwa le wa therešo, o tla lesa go fihla neng go ahlola le go lefeletša madi a rena godimo ga bao ba dulago lefaseng?’” Ke’ng seo se diregago ka morago ga moo? “Yo mongwe le yo mongwe wa bona a newa kobo e telele e tšhweu; ba botšwa gore ba khutše lebakanyana, go fihla ge go tladitšwe le palo ya bahlanka-gotee le bona le bana babo bona bao ba bego ba tla tloga ba bolawa go etša ge le bona ba bolailwe.”—Kutollo 6:10, 11.

16 Na dikobo tše tše ditelele tše tšhweu di ile tša newa madi a mantši ao a bego a tšhologile botlaseng bja aletare? Ga go bjalo le gatee! Dikobo tše di neilwe batho bao ka tsela ya seswantšhetšo madi a bona a tšholotšwego aletareng. Ba gafile maphelo a bona leineng la Jesu gomme ga bjale ba be ba tsošwa bjalo ka batho ba moya. Re tseba seo bjang? Mathomong pukung ya Kutollo re badile gore: “Yo a fenyago o tla tšhepišwa ka dikobo tša ka ntle tše tšhweu; nka se ke ka phumola leina la gagwe pukung ya bophelo.” Le gona, gopola gore bagolo ba 24 ba be ba “apere dikobo tša ka ntle tše tšhweu, ba rwele mefapahlogo ya gauta dihlogong tša bona.” (Kutollo 3:5; 4:4) Ka gona, ka morago ga ge ntwa, tlala le mauba a malwetši a thomile go senya lefase, ditho tša ba 144 000 tšeo di bego di hwile tšeo di emelwago ke madi ao a lego botlaseng bja aletare, di ile tša tsošetšwa bophelong bja legodimong gomme tša apešwa dikobo tše ditelele tše tšhweu tša seswantšhetšo.

17. Bao ba newago dikobo tše ditelele tše tšhweu ba swanetše go ‘khutša’ ka kwešišo efe?

17 Bao ba sa tšwago go tsoga ba swanetše go ‘khutša.’ Ba swanetše go letela letšatši la Modimo la tefetšo ka go se fele pelo. “Bahlanka-gotee le bona” e lego Bakriste ba tloditšwego bao ba sa dutšego ba le mo lefaseng, ba sa dutše ba swanetše go hlatsela go botega ga bona ka tlase ga teko. Ge nako ya kahlolo ya Modimo e fihla, go ‘khutša’ go tla be go fedile. (Kutollo 7:3) Ka nako yeo, bao ba tsošitšwego ba tla ba gotee le Morena Jesu Kriste ge go fedišwa batho ba kgopo, go akaretša le bao ba tšholotšego madi a Bakriste ba se nago molato.—2 Bathesalonika 1:7-10.

Seo e se Bolelago go Rena

18, 19. (a) O na le mabaka afe a go phetha ka gore tsogo ya pele ga bjale e a direga? (b) Go kwešiša ga gago tsogo ya pele go dira gore o ikwe bjang?

18 Lentšu la Modimo ga le bolele ka go lebanya letšatši-kgwedi la tsogo ya pele, eupša le utolla gore e direga ka lebaka le itšego la nako, nakong ya go ba gona ga Kriste. Ba pele bao ba tsošwago ke Bakriste ba tloditšwego bao ba hwilego pele ga ge go ba gona ga Kriste go thoma. Ge go ba gona ga Kriste go tšwela pele, Bakriste ba tloditšwego bao ba fetšago tsela ya bona ya lefaseng ka potego ba fetošwa “ka go ponya ga leihlo” gore e be dibopiwa tša moya tše matla. (1 Bakorinthe 15:52) Na batlotšwa ka moka ba tla hwetša moputso wa bona wa legodimong pele ga ntwa ya Haramagedone? Ga re tsebe. Lega go le bjalo, re tseba gore ka nako ya Modimo e swanetšego, ba 144 000 ka moka ba tla hwetšwa ba eme Thabeng ya Tsione ya legodimong.

19 Le gona re a tseba gore bontši bja ba 144 000 bo šetše bo e-na le Kriste. Ke feela ba sego kae bao ba sa dutšego ba le mo lefaseng. A bohlatse bjo matla gakaakang bja gore nako ya go phethwa ga kahlolo ya Modimo e batamela ka lebelo! Tshepedišo ya lefase ka moka ya Sathane e tla fedišwa kgaufsinyane. Sathane ka boyena o tla lahlelwa sekoting. Ke moka tsogo ya batho ka kakaretšo e ka thoma, gomme motheong wa sehlabelo sa Jesu sa topollo, batho ba botegago ba ka tsošetšwa phethegong e swanago le yeo e lahlilwego ke Adama. Boporofeta bja Jehofa bjo bo begilwego go Genesi 3:15 bo phethagatšwa ka tsela e makatšago. Ruri ke tokelo e kgolo go phela dinakong tše!

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 9 Bakeng sa bohlatse bja Mangwalo bja gore go ba gona ga Kriste go thomile ka 1914, bona puku ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? matlakala 215-218, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

^ ser. 10 Bakeng sa tsebišo ya kamoo re tsebago ka gona gore bagolo ba 24 ba emela Bakriste ba tloditšwego boemong bja bona bja legodimong, bona letlakala 77 la puku ya Seremo se Segolo sa Kutollo se Batametše!, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

Na o ka Hlalosa?

Mangwalo a latelago a re thuša bjang go lemoga nako yeo “tsogo ya pele” e diregago ka yona?

Kutollo 12:7; 17:14

Kutollo 7:13, 14

1 Bakorinthe 15:23; 1 Bathesalonika 4:15-17

Kutollo 6:2, 9-11

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 26]

Ke ditsogo dife tšeo di diregago pele batho ka kakaretšo ba ka tsošwa bahung?

[Seswantšho go letlakala 29]

Ke ka tsela efe kobo e telele e tšhweu e newago ba itšego bao ba bego ba robetše lehung?