Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Jesaya—II

JESAYA o phethagatša thomo ya gagwe bjalo ka moporofeta ka potego. Dikahlolo tšeo a di boletšego kgahlanong le mmušo wa Isiraele wa meloko e lesome di šetše di phethagetše. Ga bjale o na le molaetša o mongwe mabapi le bokamoso bja Jerusalema.

Motse wa Jerusalema o tla fedišwa gomme badudi ba ona ba tla išwa bothopša. Lega go le bjalo, phedišo yeo e ka se be ya sa ruri. Ka morago ga nako e itšego, borapedi bja therešo bo tla tsošološwa. Wo ke molaetša wa motheo wa Jesaya 36:1–66:24. * Re ka holwa ke go ela hloko seo se bolelwago dikgaolong tše ka gobane diporofeto tše dintši tšeo di lego karolong ye di phethagala kudu mehleng ya rena goba di tla phethagala nakong e tlago yeo e lego kgaufsi. Karolo ye ya puku ya Jesaya e hupere diporofeto tše di kgahlišago tša mabapi le Mesia.

“O TSEBÊ XORE XO TLO TLA MATŠATŠI”

(Jesaya 36:1–39:8)

Ka ngwaga wa bo-14 wa pušo ya Kgoši Hiskia (732 B.C.E.), Baasiria ba šwahlela Juda. Jehofa o holofetša go šireletša Jerusalema. Tšhošetšo ya bona e fela ge morongwa o tee wa Jehofa a bolaya madira a Baasiria a 185 000.

Hiskia o a babja. Jehofa o araba thapelo ya gagwe le go mo fodiša, gomme o oketša bophelo bja gagwe ka nywaga e 15. Ge kgoši ya Babilona e romela batseta go tla go mo lebogiša, ka bošilo Hiskia o ba bontšha mahumo a gagwe ka moka. Jesaya o tlišetša Hiskia molaetša o tšwago go Jehofa, o rego: “O tsebê xore xo tlo tla matšatši a xe xôna-kua Babele xo tlo išwa tšohle tše di lexo fá ngwakong wa xaxo, tše di kxobetšwexo ke bô-tat’axo xo fihla lehono.” (Jesaya 39:5, 6) Boporofeta bjo bo phethagala ka morago ga nywaga ya ka godingwana ga e 100.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

38:8—“Letlapa” leo moriti o ilego wa gomišwa go lona e be e le eng? Ka ge dišupanako tšeo di šomago ka letšatši di be di dirišwa kua Egipita le Babilona lekgolong la bo-seswai la nywaga B.C.E., letlapa le le ka ba le šupa go moriti wa lenaka la sešupanako se se šomago ka letšatši seo tatago Hiskia e lego Ahasi a ka bago a be a e-na le sona. Goba go ka ba go be go e-na le manamelo ka ntlong ya kgoši. Mohlomongwe kokwane yeo e bego e le ka thoko ga manamelo ganyenyane-ganyenyane e be e dira moriti godimo ga letlapa, e lego moriti woo ba bego ba ka bala nako ka wona.

Seo re Ithutago Sona:

36:2, 3, 22. Gaešita le ge a ile a tlošwa boemong bja gagwe bja go ba molaki, Sebena o ile a dumelelwa go tšwela pele a hlankela kgoši  bjalo ka mongwaledi wa yoo a tšerego boemo bja gagwe bja bolaki. (Jesaya 22:15, 19) Ge e ba re tlošitšwe boemong bja boikarabelo ka mokgatlong wa Jehofa ka mabaka a itšego, na ga se ra swanela go tšwela pele re hlankela Modimo boemong le ge e le bofe bjoo a re dumelelago go hlankela go bjona?

37:1, 14, 15; 38:1, 2. Ke gabohlale go retologela go Jehofa ka thapelo le go mmota ka mo go feletšego ge re gateletšegile.

37:15-20; 38:2, 3. Ge Baasiria ba be ba tšhošetša Jerusalema, seo Hiskia a bego a tshwenyegile kudu ka sona e be e le gore go wa ga yona go tla tliša thogako leineng la Jehofa. Ge a se na go kwa gore bolwetši bja gagwe bo tlo mmolaya, Hiskia o be a tshwenyegile ka dilo tšeo di bego di sa kgome yena feela. Seo a bego a tshwenyegile kudu ka sona e be e le tsela yeo go hwa ga gagwe a se na mojabohwa go bego go tla kgoma lešika la bogoši la Dafida. Le gona o be a tshwenyegile ka gore ke mang yo a tlago go etelela madira pele ge a e-lwa le Baasiria. Bjalo ka Hiskia, re lebelela go kgethagatšwa ga leina la Jehofa le go phethagatšwa ga morero wa gagwe e le dilo tša bohlokwa go feta phološo ya rena.

38:9-20. Kopelo ye ya Hiskia e re ruta gore ga go selo seo se lego bohlokwa bophelong go feta go kgona go tumiša Jehofa.

‘E TLA AGIWA’

(Jesaya 40:1–59:21)

Gatee-tee ge a se na go bolela e sa le pele ka phedišo ya Jerusalema le go išwa bothopša Babilona mo go tlago go latela, Jesaya o porofeta ka go agwa lefsa. (Jesaya 40:1, 2) Jesaya 44:28 e re: ‘Jerusalema e tla agiwa!’ Diswantšho tša medimo ya Babilona di tla rwalwa bjalo ka ‘merwalo.’ (Jesaya 46:1) Babilona e tla fedišwa. Tše ka moka di phethagetše ka morago ga nywaga-kgolo e mebedi.

Jehofa o tla neela mohlanka wa gagwe bjalo ka “seetša sa dithšaba.” (Jesaya 49:6) “Lexodimo” la Babilona, goba babuši, le “tlo tloxa bo-ka muši” gomme balata ba yona ba “tlo ônala bo-ka kobô,” eupša ‘motlengwa ngwanana wa Tsione o tlo itlemolla ditlemo tša mo molaleng.’ (Jesaya 51:6; 52:2) Go bao ba tlago go yena gomme ba theetša, Jehofa o re: “Ke [tla dira] kxwêranô le lena, kxwêranô ye e sa felexo ya mabolêta a makxonthe a Dafida.” (Jesaya 55:3) Go phela ka go dumelelana le ditekanyetšo tša Jehofa tša go loka go dira gore motho a ‘ithabele go Jehofa.’ (Jesaya 58:14, bapiša le PK.) Ka lehlakoreng le lengwe, dibe tša batho di dira gore ba ‘arogane le Modimo wa bona.’—Jesaya 59:2.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

40:27, 28—Ke ka baka la’ng Baisiraele ba ile ba re: “Tsela ya-ka Morêna xa e tsebe; tše nna ke di dirwaxo Modimo wa-ka xa di šetše”? Bajuda ba bangwe kua Babilona ba ka ba ba be ba bona eka Jehofa ga a bone ditlaišego tša bona. Ba ile ba gopotšwa gore Babilona ga se yeo e ka se fihlelelwego ke Mmopi wa lefase yoo a sa lapego goba go fela matla.

43:18-21—Ke ka baka la’ng bagolegwa bao ba boago ba ile ba botšwa gore ba ‘lebale tša kgale’? E be e se ka kgopolo ya gore ba lebale ditiro tša Jehofa tša nakong e fetilego tša tlhakodišo. Go e na le moo, Jehofa o be a nyaka gore ba mo tumiše motheong wa dilo “tše mphsa” tšeo ba bego ba tla di bona ka noši, tše bjalo ka go boela ga bona Jerusalema ba šireletšegile, mohlomongwe ba diriša tsela ya leganata e yago gona thwii. “Lešaba le legolo” le le tšwago “masetlapelong a magolo” le lona le tla ba le mabaka a mafsa le a motho ka noši a go nea Jehofa letago.—Kutollo 7:9, 14.

49:6—Mesia ke “seetša sa dithšaba” bjang, gaešita le ge bodiredi bja gagwe bja lefaseng bo be bo lekanyeditšwe go bana ba Isiraele? Go bjalo ka baka la seo se ilego sa direga ka morago ga lehu la Jesu. Beibele e diriša Jesaya 49:6 go barutiwa ba gagwe. (Ditiro 13:46, 47) Lehono, Bakriste ba tloditšwego ba hlankela bjalo ka “seetša sa ditšhaba,” ba thušwa ke lešaba le legolo la barapedi, go edišetša batho “go iša pheletšong ya lefase.”—Mateo 24:14; 28:19, 20.

 53:10—Ke ka kgopolo efe Jehofa a ilego a thabela go šilakanya Morwa wa gagwe? Jehofa, Modimo wa kwelobohloko le kgaugelo, o swanetše go ba a ile a kwešwa bohloko ke go bona Morwa wa gagwe yo a rategago a tlaišega. Lega go le bjalo, O ile a thabišwa ke go ikemišetša ga Jesu go kwa le seo tlaišego yeo ka moka le lehu di tlago go se fihlelela.—Diema 27:11; Jesaya 63:9.

53:11—Ke tsebo efe yeo ka yona Mesia a tlago go “lokafatša ba bantši”? Ye ke tsebo yeo Jesu a e hweditšego ka go tla lefaseng, ka go ba motho le ka go tlaišega ka tsela e se nago toka go fihla lehung. (Baheberu 4:15) Ka go rialo o fane ka sehlabelo sa topollo, seo se bego se nyakega go thuša Bakriste ba tloditšwego le lešaba le legolo gore ba be le boemo bja go loka pele ga Modimo.—Baroma 5:19; Jakobo 2:23, 25.

56:6—“Ba mathokô” ke bomang, gomme ba ‘gomarela kgwerano ya Jehofa’ ka ditsela dife? “Ba mathoko” ke “dinku tše dingwe” tša Jesu. (Johane 10:16) Ba gomarela kgwerano e mpsha ka kgopolo ya gore ba kwa melao yeo e tswalanago le kgwerano yeo, ba dumelelana ka mo go feletšego le ditokišetšo tšeo di dirilwego ka yona, ba ja dijo tša moya tšeo Bakriste ba tloditšwego ba di jago gomme ba ba thekga modirong wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa.

Seo re Ithutago Sona:

40:10-14, 26, 28. Jehofa ke yo matla e bile o bonolo, ke yo matla ohle le yo bohlale ka mo go feletšego gomme o na le kwešišo e ntši kudu go feta ka mo re ka kwešišago ka gona.

40:17, 23; 41:29; 44:9; 59:4. Dikgwerano tša dipolitiki le baetapele ba dipolitiki ke “lefela.” Go ba bota ga go na mohola.

42:18, 19; 43:8. Go hlokomologa Lentšu la Modimo le le ngwadilwego le go gana go theetša tayo yeo e newago ka “mohlanka yo a botegago le wa temogo” ke go foufala le go ba sefoa sa moya.—Mateo 24:45.

43:25. Jehofa o phumola dikarogo ka baka la leina la gagwe. Go kgethagatšwa ga leina la Jehofa go bohlokwa kudu go feta go lokollwa ga rena bokgobeng bja sebe le lehu gotee le go hwetša bophelo.

44:8. Re thekgwa ke Jehofa, yo a tsepamego boka lerako. Le ka mohla ga se ra swanela go boifa go nea bohlatse bja gore ke yena Modimo!—2 Samuele 22:31, 32.

44:18-20. Borapedi bja medimo ya diswantšho ke leswao la go senyega ga pelo. Ga go selo seo se swanetšego go tšea boemo bja Jehofa ka dipelong tša rena.

46:10, 11. Bokgoni bja go dira gore seo ‘a se rerilego se se ke sa šutha,’ e lego go kgona go phethagatša morero wa gagwe, ke bohlatse bjo bo feletšego bja gore Jehofa ke Modimo.

48:17, 18; 57:19-21. Ge e ba re tsoma phološo go Jehofa, re batamela kgaufsi le yena e bile re theetša ditaelo tša gagwe, khutšo ya rena e tla ba e ntši go etša meetse ao a elago a noka gomme ditiro tša rena tša go loka tša ata go swana le maphoto a lewatle. Bao ba sa theetšego Lentšu la Jehofa ba bjalo ka “lewatlê, xe le bilokana.” Ga ba na khutšo.

52:5, 6. Bababilona ka mo go fošagetšego ba ile ba phetha ka gore Modimo wa therešo o a fokola. Ga se ba ka ba lemoga gore lebaka la gore Baisiraele ba išwe bokgobeng e be e le gore ba galefišitše Jehofa. Ge ba bangwe ba welwa ke mathata, ke gabohlale gore re se ke ra kitimela go dira diphetho tša gore a bakilwe ke eng.

52:7-9; 55:12, 13. Bonyenyane re na le mabaka a mararo a go tšea karolo ka lethabo modirong wa go bolela ka Mmušo le go dira barutiwa. Maoto a rena a a ratega go batho ba ikokobeditšego bao ba swerwego ke tlala ya moya. Re bona Jehofa “ka mahlo,” goba gore re na le tswalano ya kgaufsi le yena. Le gona re thabela katlego ya moya.

52:11, 12. E le gore re swanelege go rwala “dibyana tša Morêna”—ditokišetšo tša gagwe tša tirelo e kgethwa—re swanetše go hlweka moyeng le boitshwarong.

58:1-14. Dipontšho tša boikaketši tša boineelo  le go loka ke tša lefeela. Barapedi ba therešo ba swanetše go bontšha boineelo bja kgonthe go Modimo gotee le ditiro tša lerato la borwarre.—Johane 13:35; 2 Petro 3:11.

59:15b-19. Jehofa o bona seo batho ba se dirago gomme o tsena ditaba gare ka nako ya gagwe.

“O TLO BA MPHAPAHLÔXÔ WA BOTHAKXA”

(Jesaya 60:1–66:24)

Ge e bolela ka go tsošološwa ga borapedi bja therešo mehleng ya bogologolo gotee le mehleng ya rena, Jesaya 60:1 e re: “Tsoxa O bônêxe, xobane seetša sa xaxo se e-tla, me letaxô la Morêna le hlaba xodimo xa xaxo.” Tsione “[e] tlo ba mphapahlôxô wa bothakxa ’atleng tša Morêna.”—Jesaya 62:3.

Jesaya o rapela Jehofa legatong la batho ba gabo bao ba tlago go sokologa nakong ya ge ba le bothopša kua Babilona. (Jesaya 63:15–64:12) Ka morago ga go bontšha phapano magareng ga barapedi ba therešo le ba maaka, moporofeta o bolela kamoo Jehofa a tlago go šegofatša bao ba Mo hlankelago.—Jesaya 65:1–66:24.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

61:8, 9—‘Kgwerano ya neng le neng’ ke’ng le gona “bana” ke bomang? Ye ke kgwerano e mpsha yeo Jehofa a e dirilego le Bakriste ba tloditšwego. “Bana” ke “dinku tše dingwe”—batho ba dimilione bao ba arabelago molaetšeng wa bona.—Johane 10:16.

63:5—Modimo o thekgwa ke kgalefo ya gagwe bjang? Kgalefo ya Modimo ke maikwelo ao a laolegago—kgalefo e lokilego. Kgalefo ya gagwe e a mo thekga gomme e mo šušumeletša gore a tliše dikahlolo tša gagwe tša go loka.

Seo re Ithutago Sona:

64:6. Batho ba sa phethagalago ba ka se kgone go iphološa. Ge e le mabapi le go lebalelwa dibe, mediro ya bona ya toko e no ba feela seaparo sa ditšhila.—Baroma 3:23, 24.

65:13, 14. Jehofa o šegofatša bahlanka ba gagwe bao ba botegago gomme o kgotsofatša dinyakwa tša bona tša moya ka mo go feletšego.

66:3-5. Jehofa o hloile boikaketši.

“Lena Hlalalang”

Ruri diporofeto tša go tsošološwa di swanetše go ba di ile tša homotša Bajuda ba botegago bao ba bego ba le bothopša kua Babilona! Jehofa o itše: “Lena hlalalang Le fêlê Lè thabêla tše Nna ke tl’o xo di hlôla. Tsebang xe e le Nna Mohlodi wa Jerusalêma motse wa thlalalô, Mohlodi wa lethabô la sethšaba sa xôna.”—Jesaya 65:18.

Le rena re phela nakong yeo lefsifsi le khurumeditšego lefase gomme ditšhaba di le lefsifsing. (Jesaya 60:2) Re phela “[dinakong] tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona.” (2 Timotheo 3:1) Ka baka leo, molaetša wa Jehofa wa phološo wo o lego ka pukung ya Beibele ya Jesaya ke kgothatšo e kgolo go rena.—Baheberu 4:12.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Seswantšho go letlakala 8]

Na o tseba lebaka le bohlokwa leo ka lona Hiskia a rapetšego gore a phološwe go Baasiria?

[Seswantšho go letlakala 11]

“A ratêxa bya’ng maoto a motseta wa ditaba tše di botse dithabeng!”