Ruta Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago
Ruta Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago
‘Le dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa le ba rute.’—MATEO 28:19, 20.
1. Ke’ng seo se ka bolelwago mabapi le go ba gona ga Beibele?
LENTŠU la Jehofa e lego Beibele e Kgethwa, ke e nngwe ya dipuku tša kgale le tšeo di phatlaladitšwego kudu lefaseng. Bonyenyane karolo ya yona e fetoletšwe ka maleme a fetago 2 300. Badudi ba lefase ba fetago 90 lekgolong ba na le yona ka maleme a gabo bona.
2, 3. (a) Ke ka baka la’ng go e-na le kgakanego mabapi le dithuto tša Beibele? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re tlago go di ahla-ahla?
2 Batho ba dimilione ba bala karolo ya Beibele letšatši le letšatši. Ba bangwe ba e badile ka moka ga yona ka makga a mantši. Dihlopha tše dikete tša bodumedi di bolela gore di theile dithuto tša tšona Beibeleng, eupša ga di dumelelane le seo e se rutago. Selo seo se tlaleletšago kgakanegong ye ke dikganetšano tše matla magareng ga ditho tša bodumedi botee. Ba bangwe ba kgomaretše ditumela-khwele tša Beibele, tša gore e thomile kae le mohola wa yona. Ba bantši ba e lebelela e le puku e kgethwa yeo e dirišwago feela ditirelong tše itšego ge go dirwa dikeno goba ge motho a itlama gore o tla bolela therešo kgorong ya tsheko.
3 Ge e le gabotse, Beibele e na le lentšu le matla la Modimo, goba molaetša bakeng sa batho. (Baheberu 4:12) Ka ge re le Dihlatse tša Jehofa, ka ntle le pelaelo re nyaka gore batho ba ithute seo Beibele e se rutago. Re thabela go phethagatša thomo yeo Jesu Kriste a e neilego balatedi ba gagwe ge a be a re: ‘E-yang le dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa, le ba rute.’ (Mateo 28:19, 20) Bodireding bja rena bja phatlalatša re hwetša batho ba dipelo tše di botegago bao ba gateleditšwego ke kgakanego ya bodumedi yeo e apareditšego lefaseng. Ba nyaka go tseba therešo ka Mmopi wa rena gomme ba kganyoga go ithuta seo Beibele e se bolelago mabapi le morero wa bophelo. Anke re hlahlobeng dipotšišo tše tharo tšeo di tshwenyago batho ba bantši. Boemong le ge e le bofe, re tla ela hloko maaka ao baetapele ba bodumedi ba a bolelago, ke moka re tla hlahloba seo ge e le gabotse Beibele e se rutago. Dipotšišo di re: (1) Na Modimo o na le taba le rena? (2) Ke ka baka la’ng re le mo? (3) Go direga’ng ka rena ge re e-hwa?
Na Modimo o na le Taba le Rena?
4, 5. Ke ka baka la’ng batho ba nagana gore Modimo ga a na taba le rena?
4 Anke re thomeng ka potšišo e rego, Na Modimo o na le taba le rena? Ka manyami, batho ba bantši ba nagana gore karabo ke aowa. Ke ka baka la’ng ba nagana bjalo? Lebaka le lengwe ke gore ba dula lefaseng leo le tletšego lehloyo, ntwa le tlaišego. Ba bolela gore, ‘Ge e ba ruri Modimo a e-na le taba le rena, ka kgonthe o be a tla thibela dilo tše bjalo tše mpe gore di se ke tša direga.’
5 Lebaka le lengwe leo le dirago gore batho ba nagane gore Modimo ga a na taba le rena ke gore baetapele ba bodumedi ba dirile gore ba ikwe ka tsela yeo. Ke’ng seo gantši baruti ba se bolelago ge go hlaga mathata? Ge mosadi yo mongwe a be a hlokofaletšwe ke bana ba babedi ba banyenyane kotsing ya koloi, moruti wa gagwe o itše: “E be e le thato ya Modimo. Modimo o be a nyaka barongwa ba babedi ba oketšegilego.” Ge baruti ba bolela mantšu a bjalo, ge e le gabotse ba bea Modimo molato ka dilo tše mpe tše di diregago. Lega go le bjalo, morutiwa Jakobo o ngwadile gore: “A go se be le yo a rego ge a le molekong a re: ‘Ke lekwa ke Modimo.’ Gobane Modimo a ka se ke a lekwa ka dilo tše mpe le gona yena ga a leke motho le ge e le ofe.” (Jakobo 1:13) Jehofa Modimo ga a bake selo se sebe. Ka kgonthe, “Modimo ó kxolê le bokxôpô.”—Jobo 34:10.
6. Ke mang yo a bakago bokgopo le tlaišego lefaseng le?
6 Bjale, ke ka baka la’ng go e-na le bokgopo le tlaišego gakaakaa? Lebaka le lengwe ke gore batho ka kakaretšo ba ganne Modimo e le Mmuši, ga ba nyake go ikokobeletša melao ya gagwe ya go loka le melao ya motheo. Batho ka go se tsebe ba ikokobeleditše Lenaba la Modimo, Sathane, ka gobane “lefase ka moka le rapaletše matleng a yo kgopo.” (1 Johane 5:19) Go tseba taba ye go dira gore go be bonolo go kwešiša lebaka leo ka lona go nago le maemo a mabe. Sathane ke yo kgopo, o tletše lehloyo, ke moradia e bile ke yo šoro. Ka gona re swanetše go letela gore lefase le bonagatše semelo sa mmuši wa lona. Ga go makatše ge go e-na le bokgopo bjo bontši gakaakaa!
7. Mabaka a mangwe ao a dirago gore re tlaišege ke afe?
7 Go se phethagale ga batho ke lebaka le lengwe la tlaišego yeo re lebeletšanago le yona. Gantši batho ba katanela go ba le pušo e botse, eupša gantši e feleletša ka dintwa, kgateletšego le tlaišego. Mmoledi 8:9 e bolela ka mo go swanetšego gore: “Motho [o] buša motho xore a mo senyê.” Lebaka le lengwe leo le dirago gore re tlaišege ke “nako le ditiragalo tše di sa letelwago.” (Mmoledi 9:11, NW) Gantši batho ba welwa ke mathata ka baka la go ba lefelong le le fošagetšego ka nako e fošagetšego.
8, 9. Re tseba bjang gore ruri Jehofa o na le taba le rena?
8 Go tseba gore Jehofa ga a bake tlaišego go a homotša. Eupša na ruri Modimo o tshwenyega ka seo se diregago maphelong a rena? Karabo e homotšago ke ee! Re a tseba gore Jehofa o na le taba ka gobane Lentšu la gagwe le le buduletšwego le re botša lebaka leo ka lona a dumeletšego batho go phegelela tsela e mpe. Mabaka a Modimo a akaretša dikgang tše pedi: bogoši bja gagwe le potego ya batho. Ka ge e le Mmopi yo matla ohle, Jehofa ga a gapeletšege go re botša lebaka leo ka lona a dumelelago tlaišego. Lega go le bjalo, o a re botša ka gobane a e-na le taba le rena.
9 Ela hloko bohlatse bjo bo oketšegilego bja gore Modimo o na le taba le rena. O ile a “nyama pelo” ge bobe bo be bo tlala lefaseng mehleng ya Noa. (Genesi 6:5, 6) Na Modimo o ikwa ka tsela e fapanego lehono? Aowa, ka gobane ga a fetoge. (Maleaki 3:6) O hlaswa go hloka toka e bile o hloile go bona batho ba tlaišega. Beibele e ruta gore kgaufsinyane Modimo o tla fediša bohloko ka moka bjo bo tlišitšwego ke pušo ya batho le tutuetšo ya Diabolo. Na bjoo ga se bohlatse bjo bo kgodišago bja gore Modimo o na le taba le rena?
10. Jehofa o ikwa bjang ka tlaišego ya batho?
10 Baetapele ba bodumedi ba emela Modimo gampe ge ba bolela gore dikotsi tše di re welago ke thato ya gagwe. Ka mo go fapanego, Jehofa o hlologetše go fediša tlaišego ya batho. Petro wa Pele 5:7 e re: “O a le hlokomela.” Se ke seo ge e le gabotse Beibele e se rutago!
Ke ka Baka La’ng re le mo?
11. Ke’ng seo gantši madumedi a se bolelago mabapi le bophelo bja batho lefaseng?
11 Anke ga bjale re hlahlobeng potšišo ya bobedi yeo batho ba bantši ba ipotšišago yona, Ke ka baka la’ng re le mo? Madumedi a lefase gantši a araba ka gore batho ba gona lefaseng ka nako e kopana feela. Ba lebelela lefase la rena e le feela lefelo leo re khutšago go lona ge re le leetong, goba letlapa leo re dulago go lona ge re le tseleng e išago bophelong felo-tsoko. Baruti ba bangwe ka phošo ba ruta gore Modimo o tla fediša polanete ye ka letšatši le lengwe. Ka baka la dithuto tše bjalo, batho ba bantši ba phethile ka gore go kaone go hwetša seo ba ka kgonago go se hwetša bophelong ka gobane ba tla hwa. Ke’ng seo ge e le gabotse Beibele e se rutago mabapi le gore ke ka baka la eng re le mo?
12-14. Beibele e ruta’ng mabapi le morero wa Modimo ka lefase le ka batho?
12 Modimo o na le morero o mobotse ka lefase le ka batho. Ga ‘se a bopa lefase gore e be la lefeela’ eupša o ile “a le dirêla xo dulwa ke batho.” (Jesaya 45:18) Go oketša moo, Jehofa “methêô ya lôna O e theile wa xo se sišinyêxe neng le neng.” (Psalme 104:5) Go ithuta dilo tše mabapi le morero wa Modimo ka lefase le batho go ka re thuša go kwešiša lebaka leo ka lona re lego mo.
13 Genesi dikgaolo 1 le 2 di bontšha gore Jehofa o ile a lokišetša lefase ka kelohloko kudu e le gore le dulwe ke batho. Bofelong bja mehla ya tlholo yeo e akaretšago lefase la rena, dilo ka moka di be di le “botse kudu.” (Genesi 1:31) Modimo o beile monna wa pele le mosadi, Adama le Efa, tšhemong e botse ya Edene gomme a ba nea motlalo wa dijo tše bose kudu. Banyalani ba pele ba ile ba botšwa gore: “Tswalang Le atê, tlalang lefase, Le le fenyê.” Ba be ba swanetše go ba le bana ba phethagetšego, go katološa mellwane ya legae la bona la tšhemo lefaseng ka bophara le go buša diphoofolo ka tsela e lerato.—Genesi 1:26-28.
14 Morero wa Jehofa ke gore go be le lapa le le phethagetšego la batho leo le tlago go dula lefaseng ka mo go sa felego. Lentšu la Modimo le re: “Baloki e ba beng ba naxa, ba dula mo xo yôna ka mehla le ka mehla.” (Psalme 37:29) Ee, batho ba be ba reretšwe go thabela bophelo bjo bo sa felego Paradeiseng mo lefaseng. Woo ke morero wa Modimo, gomme ke seo ge e le gabotse Beibele e se rutago!
Go Direga’ng ka Rena ge re E-hwa?
15. Bontši bja madumedi a lefase bo ruta’ng mabapi le seo se diregago ka rena ge re e-hwa?
15 Anke ga bjale re ahla-ahleng potšišo ya boraro yeo e tshwenyago batho ba bantši, e rego: Go direga’ng ka rena ge re e-hwa? Madumedi a mantši a lefase a ruta gore selo se itšego ka gare ga motho se tšwela pele se phela ka morago ga ge mmele o hwile. Madumedi a mangwe a sa dutše a kgomaretše kgopolo ya gore Modimo o tlaiša batho ba kgopo ka go ba iša tlaišong ya ka mo go sa felego ya mollo wa dihele. Eupša na seo ke therešo? Ke’ng seo ge e le gabotse Beibele e se rutago ka lehu?
16, 17. Boemo bja bahu ke bofe go ya ka Beibele?
16 Lentšu la Modimo le re: “Ba ba phelaxo ba tseba xore ba tlo hwa; ’me xo bahu xa xo se se tsebyaxo, xa ba sa newa selô.” Ka ge go bahu “xo se se tsebyaxo,” ba ka se ke ba kwa, ba bona, ba bolela, ba kgoma goba ba nagana. Ga ba sa newa selo le ge e le sefe. E tla ba e le ge ba neelwa’ng? Ga ba kgone go dira modiro le ge e le ofe! Go oketša moo, “leratô la bôná, lehlôyô la bôná, lehufa la bôná, di fedile kxalê,” ka gobane ga ba sa kgona go bonagatša maikwelo.—Mmoledi 9:5, 6, 10.
17 Seo Beibele e se bolelago tabeng ye se bonolo e bile se a kwešišega—bahu ga ba tšwele pele ba phela felo-tsoko. Ga go na selo seo se tlogelago mebele ya rena ge re e-hwa gomme sa tšwela pele se phela e le gore se ka tswalwa gape ka mmele o mongwe, bjalo ka ge bao ba dumelago tabeng ya go tswalwa gape ba bolela. Re ka bapiša ditaba ka tsela ye: Bophelo bjo re bo phelago bo swana le kgabo ya kerese. Ge kgabo e timile, ga go na mo e yago gona. E fo ba e se gona.
18. Ge morutwana wa Beibele a lemoga gore bahu ga ba tsebe selo, a ka fihlelela diphetho dife?
18 Nagana ka seo se bolelwago ke therešo yeo e bonolo le e bohlokwa kudu. Ge morutwana wa Beibele a ithuta gore bahu ga ba tsebe selo, o swanetše gore gabonolo a fihlelele phetho ya gore bagologolo ba gagwe bao ba hwilego ba ka se mo tlaiše go sa šetšwe sekgopi seo ba ka bago ba be ba e-na le sona ge ba be ba sa phela. Le gona o swanetše go akgofela go kwešiša gore baratiwa bao ba hwilego ga ba sa kgona go kwa, go bona, go bolela, go kgoma goba go nagana. Ka baka leo, ba ka se ke ba lewa ke bodutu pakatoring goba go tlaišega lefelong la tlaišo ya mollo. Lega go le bjalo, Beibele e ruta gore bahu bao ba lego kgopolong ya Modimo ba tla tsošwa. A kholofelo e kgahlišago gakaakang!—Johane 5:28, 29.
Puku e Mpsha Yeo re ka e Dirišago
19, 20. Re le Bakriste, re na le boikarabelo bofe, gomme ke thušo efe ya go ithuta Beibele yeo ka mo go kgethegilego e hlametšwego gore re e diriše bodireding bja rena?
19 Re ahla-ahlile dipotšišo tše tharo feela tšeo batho ba bantši ba ipotšišago tšona. Boemong le ge e le bofe, seo Beibele e se rutago se a kwagala e bile se nepagetše. Ruri ke mo go thabišago go boledišana ka ditherešo tše bjalo le bao ba nyakago go tseba seo Beibele e se rutago! Eupša go na le dipotšišo tše dingwe tše dintši tše bohlokwa tšeo batho ba dipelo tše di botegago ba nyakago dikarabo tša tšona tše di kgotsofatšago. Bjalo ka Bakriste, re na le boikarabelo bja go ba thuša go hwetša dikarabo dipotšišong tše bjalo.
20 Go ruta therešo ya Mangwalo ka tsela yeo e lego molaleng le yeo e ipiletšago dipelong tša batho go thata. Go re thuša go fenya bothata bjoo, “mohlanka yo a botegago le wa temogo” o lokišeditše puku yeo ka mo go kgethegilego e hlametšwego gore re e diriše bodireding bja rena bja Bokriste. (Mateo 24:45-47) Puku ye ya matlakala a 224 e na le sehlogo se se rego, Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago?
21, 22. Puku ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? e na le dibopego dife tše dingwe tše di lemogegago?
21 Puku ye yeo e lokolotšwego Dikopanong tša Selete tša Dihlatse tša Jehofa ka 2005/06 tša “Go kwa Modimo,” e na le dibopego tše di sa swanego tše di lemogegago. Ka mohlala, go na le ketapele ya matlakala a mahlano yeo e ipontšhago e e-na le mohola kudu tabeng ya go thoma dithuto tša magae tša Beibele. O ka hwetša go le bonolo go ahla-ahla diswantšho le mangwalo ao a hwetšwago ketapeleng ye. Le gona o ka diriša ditaba tše di lego karolong ye go bontšha barutwana kamoo ba ka kgonago go hwetša dikgaolo tša Beibele le ditemana.
22 Mokgwa wo puku ye e ngwadilwego ka wona o bonolo e bile o a kwešišega. Go dirilwe maiteko a go fihlelela pelo ya morutwana ka go mo akaretša nako le nako ge go kgonega. Kgaolo e nngwe le e nngwe e na le dipotšišo tše mmalwa tša matseno le lepokisi mafelelong a yona le le nago le sehlogo se se rego, “Seo Beibele e se Rutago.” Lepokisi le le na le dikarabo tše di theilwego Mangwalong tša dipotšišo tša matseno. Diswantšho tše dibotse le mantšu ao a di hlalosago gotee le mehlala e lego ka pukung ye di tla thuša morutwana go hwetša dikgopolo tše difsa. Gaešita le ge bontši bja ditaba tša puku ye bo dirilwe gore bo be bonolo kudu, go na le mametletšo yeo e tla dirago gore o hlahlobe ka mo go tseneletšego ditaba tše 14 tše bohlokwa ge e ba morutwana a nyaka tsebišo e oketšegilego.
23. Ke ditšhišinyo dife tše di newago mabapi le go dirišwa ga puku ya Seo Beibele e se Rutago dithutong tša Beibele?
23 Puku ya Seo Beibele e se Rutago e rulaganyeditšwe go re thuša go ruta batho ba maemo a fapa-fapanego a thuto le ba ditlogo tše di fapa-fapanego tša bodumedi. Ge e ba morutwana a sa tsebe selo ka Beibele, go ka akaretšwa kgaolo e tee ka go swara thuto makga a mmalwa. O se ke wa akgofela go fetša taba, eupša katanela go fihlelela pelo ya morutwana. Ge e ba a sa kwešiše papišo e itšego yeo e dirišitšwego pukung, e hlalose goba o diriše e nngwe. Lokišetša gabotse, dira seo o ka se kgonago go diriša puku ye ka katlego gomme o rapelele thušo ya Modimo e le gore o ka ‘swara lentšu la therešo ka tshwanelo.’—2 Timotheo 2:15.
Thabela Ditokelo tše Bohlokwa tše o Nago le Tšona
24, 25. Jehofa o neile batho ba gagwe ditokelo dife tše bohlokwa?
24 Jehofa o neile batho ba gagwe ditokelo tše bohlokwa. O re thušitše go ithuta therešo ka yena. Ga ra swanela go tšeela tokelo yeo fase! Ge e le gabotse, Modimo o utetše baikgogomoši merero ya gagwe gomme a e utollela baikokobetši. Tabeng ye, Jesu o itše: “Ke go tumiša phatlalatša Tate, Morena wa legodimo le lefase, ka baka la gore o utetše ba bohlale le ba tlhaologanyo dilo tše gomme o di utolletše bana.” (Mateo 11:25) Ke tlhompho e kgolo go akaretšwa gare ga bao ba ikokobeditšego bao ba hlankelago Mmuši wa Legohle, Jehofa.
25 Le gona, Modimo o re neile tokelo ya go ruta ba bangwe ka yena. Gopola gore o bolelwa gampe ke bao ba rutago maaka ka yena. Ka baka leo, batho ba bantši ba na le kgopolo e fošagetšego ka Jehofa, ba nagana gore ga a na taba le gore ga a na kwelobohloko. Na wena o ikemišeditše, ee gaešita le go fagahlela, go thuša go lokiša kgakanego ye? Na o nyaka gore batho ba dipelo tše di botegago kae le kae ba tsebe therešo ka Modimo? Ge e ba go le bjalo, bontšha kamoo o ka kgonago ka gona gore o kwa Modimo ka go dira boboledi ka mafolofolo le ka go ruta ba bangwe seo Mangwalo a se bolelago ditabeng tše bohlokwa. Batho bao ba tsomago therešo ba swanetše go ithuta seo ge e le gabotse Beibele e se rutago.
Dikarabo tša Gago ke Dife?
• Re tseba bjang gore Modimo o na le taba le rena?
• Ke ka baka la’ng re le mo lefaseng?
• Go direga’ng ka rena ge re e-hwa?
• Ke dibopego dife tša puku ya Seo Beibele e se Rutago tšeo di go kgahlago kudu?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Diswantšho go letlakala 22]
Beibele e ruta gore tlaišego e tla fela
[Methopo]
Top right, girl: © Bruno Morandi/age fotostock; left, woman: AP Photo/Gemunu Amarasinghe; bottom right, refugees: © Sven Torfinn/Panos Pictures
[Seswantšho go letlakala 23]
Baloki ba tla phela ka mo go sa felego Paradeiseng