Ke ka Baka La’ng re Swanetše go Bolela Therešo?

GE A be a e-na le nywaga e 18, Manfred o be a tlwaeletšwa mošomo wa ka ofising. * Khamphani yeo a bego a šoma go yona e ile ya rulaganya gore yena gotee le ba bangwe ba mmalwa bao ba tlwaeletšwago mošomo moo, ba diriše matšatši a mabedi beke e nngwe le e nngwe ba tlaleletša thuto ya bona kholetšheng. Ka letšatši le lengwe ba ile ba tšwa sekolo pele ga nako e beilwego. Go ya ka melao ya khamphani, bao ba tlwaeletšwago mošomo ba be ba swanetše go boela mošomong. Go e na le moo, ka moka ga bona ba ile ba ya go ithabiša, ka ntle le Manfred, yoo a ilego a boela mošomong. Molaodi wa khamphani yo a hlokometšego bao ba tlwaeletšwago mošomo o ile a tla go se gwa letelwa. Ge a bona Manfred, o ile a botšiša gore: “Ke ka baka la’ng o se wa ya sekolong lehono? Le gona, bao o tlwaeletšwago mošomo le bona ba kae?” Manfred o be a swanetše go araba bjang?

Boemo bja Manfred bo tlwaelegile. Na o be a swanetše go bolela therešo goba go šireletša bao a tsenago le bona ka klaseng? Go nea karabo ya therešo go be go tla bolela gore ba bangwe ba kotsing gomme go be go tla dira gore ba se ke ba mo rata. Na go amogelegile go bolela maaka ka tlase ga maemo a bjalo? Wena nkabe o dirile’ng? Re tla boela go Manfred ka morago, eupša pele a re hlahlobe gore ke eng seo se akaretšwago ge re lebane le boemo bjo bo nyakago gore re bolele therešo goba re se e bolele.

Go Bolela Therešo le go se Bolele Therešo—Phenkgišano e Kgolo

Mathomong a histori ya motho, dilo tšohle di be di theilwe therešong. Ditaba di be di sa kgopamišwe, go se na boradia goba go emela therešo gampe. Jehofa, Mmopi, ke “Modimo-mmotexi.” Lentšu la gagwe ke therešo; a ka se ke a aketša, le gona o hloile maaka le bao ba bolelago maaka.—Psalme 31:5; Johane 17:17; Tito 1:2.

Ge e ba go le bjalo, maaka a thomile bjang? Jesu Kriste o neile karabo ya kgonthe ge a be a botša baganetši ba gagwe ba bodumedi, bao ba bego ba nyaka go mmolaya, gore: “Le tšwa go tatago lena Diabolo, gomme le rata go dira dikganyogo tša tatago lena. Yena yoo e bile mmolai wa batho go tloga mathomong, gomme ga se a ka a ema a tiile therešong, gobane therešo ga e gona go yena. Ge a bolela maaka o bolela go ya ka tshekamelo ya gagwe, gobane ke moaketši le tatago maaka.” (Johane 8:44) Ka kgonthe Jesu o  be a šupa go tiragalo yeo e diragetšego tšhemong ya Edene ya ge Sathane a be a kgothaletša batho ba babedi ba pele gore ba se kwe Modimo, ka go rialo ba wela sebeng gomme ba hwa.—Genesi 3:1-5; Baroma 5:12.

Mantšu a Jesu a bontšhitše gabotse gore Sathane ke “moaketši le tatago maaka,” mothomi wa maaka le dipolelo tšeo e sego therešo. Sathane o tšwela pele e le mophatlalatši yo mogolo wa maaka le gona, ge e le gabotse ke yena a “timetšago lefase ka moka le go agilwego go lona.” Ke yena a rwelego boikarabelo bjo bogolo bja tshenyo yeo go phatlalatšwa ga maaka go e bakelago batho lehono.—Kutollo 12:9.

Phenkgišano e kgolo e lego gona magareng ga therešo le maaka, yeo e thomilwego ke Sathane Diabolo, e tšwela pele e phatlalala ka go se laolege le lehono. E šwahlela bathong ba maemo ka moka le gona e kgoma batho bohle. Tsela yeo motho a phelago ka yona e dira gore a be ka lehlakoreng la therešo goba la maaka. Bao ba lego ka lehlakoreng la Modimo ba thea maphelo a bona therešong ya Lentšu la Modimo, Beibele. Motho yo mongwe le yo mongwe yo a sa latelego tsela ya therešo o wela, a tseba goba a sa tsebe, ka diatleng tša Sathane ka ge “lefase ka moka le rapaletše matleng a yo kgopo.”—1 Johane 5:19; Mateo 7:13, 14.

Ke ka Baka La’ng Maaka a Tlwaetšwe?

Taba ya gore “lefase ka moka” le rapaletše matleng a Sathane e re bontša lebaka leo ka lona batho ba bantši ba bolelago maaka. Eupša re ka botšiša gore, ‘Ke ka baka la’ng Sathane, “tatago maaka,” a dira bjalo?’ Sathane o be a tseba gore Jehofa ke Mmuši yo a swanetšego wa dilo tšohle tšeo A di hlodilego, go akaretša le batho ba babedi ba pele. Lega go le bjalo, Sathane o ile a ikganyogela maemo ao a phagamego a moswananoši, ao a bego a sa mo swanele. Ka baka la megabaru le dipakane tša boithati, o ile a loga leano la go thopa maemo a Jehofa. E le gore a phethagatše seo, Sathane o ile a diriša maaka le bohwirihwiri.—1 Timotheo 3:6.

Go thwe’ng ka lehono? Na ga o dumele gore megabaru le dipakane tša boithati e sa dutše e le dilo tšeo di tutueletšago ba bantši go bolela maaka? Dikgwebo tša megabaru, kgobogo ya dipolitiki le bodumedi bja maaka di tletše ka bohwirihwiri, maaka, boradia le go hlalefetša. Ka baka la’ng? Na ga se ka baka la ge batho gantši ba tutuetšwa ke megabaru le kganyogo ya go nyaka maemo a phagamego goba go hwetša lehumo, matla goba maemo ao a sa ba swanelego? Mmuši yo bohlale, Kgoši Salomo wa Isiraele ya bogologolo, o lemošitše gore: “Mo-thakanêla-khumô molato xa a o hloke.” (Diema 28:20) Le gona moapostola Paulo o ngwadile gore: “Lerato la tšhelete ke modu wa mehuta ka moka ya dilo tše di gobatšago.” (1 Timotheo 6:10) Ka kgonthe go ka bolelwa se se swanago mabapi le go kganyoga matla le maemo ka mo go tseneletšego.

Lebaka le lengwe leo le dirago gore batho ba bolele maaka ke poifo—go boifa ditla-morago goba seo batho ba ka se naganago ge o ba botša therešo. Ka tlhago batho ba kganyoga go ratwa goba go amogelwa ke ba bangwe. Lega go le bjalo, kganyogo ye e ka ba tutueletša go kgopamiša therešo, le ge e ka ba ganyenyane, e le go uta mafokodi, go uta ditaba tše di sa kgahlišego, goba e le feela gore ba kgahle batho. Salomo o ngwadile ka mo go swanetšego gore: “Xo boifa batho xo wetša moreong; xo pholoxa e a bô΄taxo Morêna.”—Diema 29:25.

Go Botegela Modimo wa Therešo

Manfred o ile a araba bjang ge molaodi wa khamphani a be a mmotšiša gore ba bangwe ba kae? Manfred o ile a bolela therešo. O boletše gore: “Mofahloši o re lokolotše ka pela lehono, gomme ka tla mošomong. Ge e le ba bangwe, nka se ke ka ba bolelela. Mohlomongwe o ka botšiša bona.”

Manfred a ka be a neile karabo e bohlale le e fapošago, ka go dira bjalo a dira gore bao a hlahlelwago mošomo gotee le bona ba mo rate.  Eupša o be a e-na le mabaka a mabotse a go kgomarela therešo. Manfred ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Potego ya gagwe e ile ya dira gore letswalo la gagwe le dule le hlwekile. E ile ya dira gore a botwe le ke mong-mošomo. E le karolo ya tlhahlo ya gagwe, Manfred o ile a abelwa go šoma lefapheng la mabenyabje, moo ka tlwaelo bao ba hlahlwago ba bego ba se ba dumelelwa go šoma gona. Ka morago ga nywaga e ka bago e 15 ge Manfred a be a hlatlošetšwa maemong a boikarabelo moo khamphaning, molaodi yo o ile a mo leletša mogala gore a mo lebogiše le go mo gopotša ka tiragalo ye ya go botegela therešo.

Ka ge Jehofa e le Modimo wa therešo, mang le mang yo a tsomago go ba le tswalano ya kgaufsi le yena o swanetše go ‘lahla maaka’ gomme a ‘bolele therešo.’ Mohlanka wa Modimo o swanetše go rata therešo. Monna yo bohlale o ngwadile gore: “Hlatse-potexi ké e sa akexo.” Lega go le bjalo, maaka ke’ng?—Baefeso 4:25; Diema 14:5.

Maaka Ke’ng?

Maaka a mangwe le a mangwe ke polelo yeo e sego therešo, eupša ga se gore polelo e nngwe le e nngwe yeo e sego therešo ke maaka. Ka baka la’ng? Pukuntšu e hlalosa maaka e le “polelo yeo motho a e bolelago a tseba goba a dumela gore ga se therešo ka maikemišetšo a go fora.” Ee, go bolela maaka go akaretša maikemišetšo a go fora. Ka gona, go bolela taba yeo e sego therešo ka go se tsebe—bjalo ka go botša motho taba goba dipalo-palo tše fošagetšego ka phošo—ga go swane le go bolela maaka.

Go feta moo, re swanetše go ela hloko go bona ge e ba motho yo re bolelago le yena a swanelwa ke go botšwa ditaba ka moka. Ka mohlala, a re re mohlomongwe Manfred o be a botšišitšwe dipotšišo tšeo ke molaodi wa khamphani e nngwe. Na Manfred o be a tla gapeletšega go mmotša ditaba ka moka? Ga go bjalo. Ka ge molaodi yoo a be a se na tshwanelo ya go tseba taba yeo, Manfred o be a sa gapeletšege go mmotša yona. Goba gona, le mo tabeng ye, e be e tla ba mo go fošagetšego go mmotša maaka.

Jesu Kriste o beile mohlala ofe tabeng ye? Ka nako e nngwe, Jesu o be a boledišana le batho bao e bego e se badumedi, bao ba bego ba nyaka go tseba kudu ka leeto leo a le rerilego. Ba ile ba mo eletša ka gore, “tloga mo o ye Judea.” Jesu o ile a araba bjang? “Lena rotogelang monyanyeng [Jerusalema]; nna ga ke ešo ka rotogela monyanyeng, gobane nako ya-ka e swanetšego ga e ešo ya fihla ka mo go feletšego.” Nakwana ka morago ga moo, Jesu o ile a ya Jerusalema monyanyeng. Ke ka baka la’ng a ile a araba bjalo? Ba be ba se ba swanela go tseba ka botlalo gore o gokae. Ka gona, le ge Jesu a se a ka a ba botša maaka, o ile a ba botša karabo yeo e sego ya felelela e le gore a fokotše kotsi yeo ba bego ba ka mmakela yona goba go e bakela balatedi ba gagwe. E be e se maaka ka baka la gore moapostola Petro o ngwadile mabapi le Kriste gore: “Ga se a ka a dira sebe, le gona bofora ga se bja ka bja hwetšwa molomong wa gagwe.”—Johane 7:1-13; 1 Petro 2:22.

Go thwe’ng ka Petro ka boyena? Bošegong bjo Kriste a golegilwego ka bjona, na Petro ga se a ka  a bolela maaka gararo, a gana go dumela gore o tseba Jesu? Ee, Petro o ile a ineela go boifeng batho gomme a bolela maaka. Eupša kapejana o ile a “lla gabohloko” a itshola, gomme o ile a lebalelwa sebe seo. Go oketša moo, o ile a ithuta diphošong tša gagwe. Matšatši ka morago, o ile a bolela phatlalatša ka Jesu gomme ka go tia o ile a gana go kgaotša ge a be a tšhošetšwa ke baetapele ba Jerusalema ba Bajuda. Ka kgonthe go palelwa ke go bolela therešo ga Petro ka lebakanyana le go itshola ka pela, e swanetše go ba kgothatšo go rena bohle bao ba ka tlalelwago gabonolo ka lebakanyana ka baka la bofokodi, gomme ra šaetša ka polelo goba ka mediro?—Mateo 26:69-75; Ditiro 4:18-20; 5:27-32; Jakobo 3:2.

Therešo e tla ba Gona ka mo go sa Felego

Diema 12:19 e hlalosa gore: “Molomo-morereši ó thekxile neng le neng; ’me ’leme la maaká xa le iše kxolê.” Ee, polelo ya therešo ke ya ka mo go sa felego. Le gona ditswalano tša batho e ba tše tiilego le tše kgotsofatšago ge batho ba ikemišetša go bolela therešo le go dira dilo ka go dumelelana le yona. Ka kgonthe, go rereša go tliša dipoelo tša ka pela. Se se akaretša letswalo le le hlwekilego, botumo bjo bobotse le ditlemo tše tiilego lenyalong, ka lapeng, gare ga bagwera gaešita le ditabeng tša kgwebo.

Maaka ka lehlakoreng le lengwe a tla utollwa. Leleme le le bolelago maaka le ka fora batho ka nakwana, le gona dipolelo tšeo e sego tša therešo di ka se ke tša tšwela pele ka lebaka le letelele. Go feta moo, Jehofa, Modimo wa therešo, o lekanyeditše nako yeo a tlago go kgotlelela dipolelo tšeo e sego therešo le bao ba godišago maaka. Beibele e holofetša gore Jehofa o tla tloša tutuetšo ya Sathane Diabolo, tatago maaka, yo a timetšago lefase lohle leo go agilwego go lona. Jehofa kgaufsinyane o tla fediša maaka le bao ba bolelago maaka.—Kutollo 21:8.

E tla ba kimollo gakaakang ge mafelelong “molomo-morereši” o e ba gona ka mo go sa felego!

[Mongwalo wa ka tlase]

[Ntlhakgolo go letlakala 5]

Megabaru le dikganyogo tša boithati ke mabaka ao a tutueletšago batho go bolela maaka

[Ntlhakgolo go letlakala 6]

Maaka a mangwe le a mangwe ga se therešo, eupša ga se gore polelo e nngwe le e nngwe yeo e sego therešo ke maaka

[Seswantšho go letlakala 6]

Re ithuta’ng tabeng ya Petro ya go latola Kriste?

[Seswantšho go letlakala 7]

Go bolela therešo go dira gore ditswalano di tie le go kgotsofatša