Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Mpho ya sa Ruri e Tšwago go Mmopi

Mpho ya sa Ruri e Tšwago go Mmopi

Mpho ya sa Ruri e Tšwago go Mmopi

NA GA o makatšwe ke gore dintlha tšeo ditsebi tša tša thutamahlale di dumelago gore di bohlokwa bakeng sa go thekga bophelo polaneteng le ge e le efe di hlaloswa ka go lebanya goba ka go se lebanye ka kgaolong ya mathomo ya Beibele? Dintlha tšeo ke dife?

Gore bophelo bo kgonege, go nyakega meetse a mantši, bjalo ka ge go bontšhitšwe go Genesi 1:2. Thempheretšha e swanetše go ba e lekanetšego go dira gore meetse a lego polaneteng a dule e le seela. Se se nyaka gore polanete e be bokgoleng bjo bo nepagetšego go tloga letšatšing. Pego ya Genesi e bolela leboelela ka letšatši le kamoo le kgomago lefase ka gona.

Polanete e swanetše go ba le lefaufau leo le nago le motswako o itšego wa dikgase e le gore e dulwe ke batho. Ntlha ye e bohlokwa e tšwelela go Genesi 1:6-8. Go tšwelela ga dimela mo go hlaloswago go Genesi 1:11, 12, go dira gore go be le oksitšene e ntši. Bjalo ka ge go hlaloswa go Genesi 1:9-12, polanete yeo diphoofolo tše dintši di ka thabelago go phela go yona e nyaka dikontinente tšeo di nago le naga e kgolo e omilego le e tšweletšago dimela. Sa mafelelo, gore go be le boemo bjo bo lekanetšego bja leratadima, polanete e swanetše go fela e sekama ka khutlo e nepagetšego—mabapi le lefase, ye ke tema yeo ge e le gabotse e kgathwago ke matlakgogedi a ngwedi wa rena. Go ba gona mo ga ngwedi le mehola e mengwe ya wona di hlaloswa gabotse go Genesi 1:14, 16.

Mongwadi wa bogologolo Moše o kgonne bjang go lemoga dintlha tše di lego ka mo godimo a sa thušwe ke thutamahlale ya lehono? Na Moše o be a fo ba a be a e-na le bokgoni bja go lemoga dilo tše mola batho ba mehleng ya gagwe ba be ba se nabjo? Ke ka baka la gore o be a buduletšwe ke Mmopi wa magodimo le lefase. Se se bontšhwa gabotse ke tlhaloso e nepagetšego ya thutamahlale ya pego ya Genesi.

Beibele e hlalosa gore dilo tše makatšago tšeo re di bonago legohleng leo le re dikologilego di hlotšwe ka morero. Psalme 115:16 e re: “Maxodimo ké maxodimo a Morêna; ’me lefase ó le neetše bana ba batho.” Psalme e nngwe e bolela gore: “Lefase, methêô ya lôna O e theile wa xo se šišinyêxe neng le neng.” (Psalme 104:5) Ge e ba legohle le polanete ya rena e botse di dirilwe le go rulaganywa ke Mmopi, ka kgonthe ke mo go kwagalago go dumela gore o na le bokgoni bja go di hlokomela. Se se bolela gore o ka lebelela pele ka kgodišego nakong ya ge kholofetšo ye e tla be e phethagatšwa: “Baloki e ba beng ba naxa, ba dula mo xo yôna ka mehla le ka mehla.” (Psalme 37:29) E le gore re kgonthišege, Modimo ‘ga se a bopa lefase ya ba la lefela’ eupša o le ‘bopetše go dulwa ke batho.’—Jesaya 45:18.

Go ya ka Mangwalo, Jesu o tlile lefaseng bakeng sa go re ruta ka Modimo le ka morero wa Gagwe wa go nea batho ba kwago bophelo bjo bo sa felego. (Johane 3:16) Re kgodišegile gore kgaufsinyane Modimo o tla “senya bao ba senyago lefase,” mola e le gore go tla phologa batho ba ratago khutšo, ba tšwago ditšhabeng tšohle le ba amogelago tokišetšo ya gagwe ya go ba phološa. (Kutollo 7:9, 14; 11:18) Bophelo e tla bjo bo thabišago gakaakang ge batho ba tla be ba ithuta ka tlholo ya Modimo le go thabela botse bja yona ka mo go sa felego!—Mmoledi 3:11; Baroma 8:21.

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 8]

NASA photo