Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo o ka Lemogago Borapedi bja Therešo

Kamoo o ka Lemogago Borapedi bja Therešo

Kamoo o ka Lemogago Borapedi bja Therešo

MADUMEDI a mantši a bolela gore seo a se rutago se tšwa go Modimo. Ka baka leo, re dira gabotse ge re ela hloko mantšu a moapostola wa Jesu e lego Johane, yo a ngwadilego gore: “Baratiwa, le se ke la dumela polelo e nngwe le e nngwe e buduletšwego, eupša lekang dipolelo tše di buduletšwego gore le bone ge e ba di e-tšwa go Modimo, gobane baporofeta ba bantši ba maaka ba tšwetše lefaseng.” (1 Johane 4:1) Re ka leka selo bjang go bona ge e ba se e-tšwa go Modimo?

Dilo tšohle tše di tšwago go Modimo di bonagatša semelo sa gagwe, kudu-kudu seka sa gagwe se segolo e lego lerato. Ka mohlala, lerato la Modimo le bontšhwa bokgoning bjoo a re neilego bjona bja go dupa bjoo bo dirago gore re kgone go thabišwa ke menkgo e bose ya mehlašana, matšoba goba borotho bjo bo sa tšwago go pakwa. Bokgoni bja rena bja go kgona go bona go dikela ga letšatši, go bona serurubele goba go myemyela ga ngwana yo monyenyane, bo bontšha lerato leo Modimo a re ratago ka lona. Go bjalo le ka bokgoni bja rena bja go kwa mmino o bosana, melodi ya dinonyana goba lentšu la motho yo re mo ratago. Gaešita le tsela yeo re lego ka yona, le ge e se ya phethagala, e bonagatša lerato la Modimo. Ke ka baka leo gantši re bonago go direga seo Jesu a se boletšego ge a be a re: “Go na le lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng.” (Ditiro 20:35) Re thabišwa ke go bontšha lerato ka baka la gore re bopilwe “ka xo swanthša ka Yêna Modimo.” (Genesi 1:27) Le ge Jehofa a e-na le dika tše dingwe tše dintši, lerato ke seka sa gagwe se segolo seo se bonagatšago semelo sa gagwe.

Dingwalwa tšeo di tšwago go Modimo di swanetše go bonagatša lerato la gagwe. Madumedi a lefase a na le dingwalwa tše dintši tša bogologolo. Dingwalwa tše bjalo di atlega gakaaka’ng tabeng ya go bontšha lerato la Modimo?

Therešo ke gore dingwalwa tše dintši tša bogologolo di bolela ganyenyane ka lerato leo Modimo a re ratago ka lona goba ka tsela yeo re ka ratago Modimo ka yona. Ka baka leo, batho ba dimilione ga ba hwetše karabo ge ba botšiša gore, “Ke ka baka la’ng re kgona go bona lerato la Modimo dilong tšeo a di bopilego mola e le gore tlaišego le bobe di sa tšwela pele?” Ka lehlakoreng le lengwe, Beibele ke sengwalwa sa bogologolo sa bodumedi seo se hlalosago lerato la Modimo ka botlalo. Le gona e re ruta kamoo re ka bontšhago lerato.

Puku e Bolelago ka Lerato

Lentšu la Modimo, Beibele, le utolla Jehofa e le “Modimo wa lerato.” (2 Bakorinthe 13:11) Beibele e bontšha kamoo lerato le ilego la tutueletša Jehofa go nea batho ba pele bophelo bjo bo se nago bolwetši le lehu. Eupša borabele malebana le bolaodi bja Modimo bo ile bja tliša tlaišego molokong wa batho. (Doiteronomio 32:4, 5; Baroma 5:12) Jehofa o ile a gata mogato wa go buša seo se bego se lahlegile. Lentšu la Modimo le re: “Modimo o ratile lefase kudu mo a ilego a gafa Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši gore yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go yena a se ke a fedišwa, eupša a be le bophelo bjo bo sa felego.” (Johane 3:16) Mangwalo a Makgethwa a utolla lerato la Modimo ka mo go oketšegilego ge a hlalosa kamoo Modimo a lokišeleditšego mmušo o phethagetšego ka tlase ga bolaodi bja Jesu bakeng sa go tlišeta batho ba kwago khutšo.—Daniele 7:13, 14; 2 Petro 3:13.

Beibele e akaretša seo batho ba swanetšego go se dira ka mantšu a rego: “‘O rate Jehofa Modimo wa gago ka pelo ya gago ka moka le ka moya wa gago ka moka le ka monagano wa gago ka moka.’ Ye ke taelo e kgolo-kgolo le ya pele. Ya bobedi ya go swana le yona ke ye, ‘O rate moagišani wa gago go etša ge o ithata.’ Molao ka moka le Baporofeta di ithekgile ditaelong tše tše pedi.” (Mateo 22:37-40) Beibele e bolela gore e buduletšwe ke Modimo. Ka ge e bontšha semelo sa gagwe gabotse, re ka kgodišega gore e tšwa go “Modimo wa lerato.”—2 Timotheo 3:16.

Ka go diriša tekanyetšo ye feela, re ka kgona go bona gore ke dingwalwa dife tša bogologolo tšeo di tšwago go Modimo e le ka kgonthe. Lerato le lona le hlaola barapedi ba therešo, ka ge ba ekiša Modimo ka go bontšha lerato.

Kamoo re ka Lemogago Batho Bao ba Ratago Modimo

Bao ba tlogago ba rata Modimo ba bonala ka pela, kudu-kudu ga bjale ka ge re phela mehleng yeo Beibele e e bitšago, ‘mehla ya bofelo.’ Batho ke bao ba tšwelago pele e le “baithati, barati ba tšhelete, . . . ba ratago maipshino go e-na le go rata Modimo.”—2 Timotheo 3:1-4.

O ka lemoga batho bao ba ratago Modimo bjang? Beibele e re: “Se ke seo lerato la Modimo le se bolelago, gore re boloke ditaelo tša gagwe.” (1 Johane 5:3) Go rata Modimo go tutueletša batho go hlompha ditekanyetšo tša Beibele tša boitshwaro. Ka mohlala, Lentšu la Modimo le na le melao mabapi le dikopano tša botona le botshadi gotee le lenyalo. Dikopano tša botona le botshadi di dumeletšwe feela go batho bao ba nyalanego, le gona lenyalo le swanetše go ba la sa ruri. (Mateo 19:9; Baheberu 13:4) Kua Sepania, ge mosadi yo a ithutilego thutatumelo a be a e-ya sebokeng moo Dihlatse tša Jehofa di bego di ithuta melao ya Beibele ya boitshwaro ka mafolofolo, o ile a bolela gore: “Ke tlogile moo ke agilwe, e sego ke dipolelo tša Mangwalo feela eupša gape le ke botee bjo batho bao ba nago le bjona, boitshwaro bja bona bjo bo hlomphegago le mekgwa ya bona e mebotse.”

Go oketša go rateng ga bona Modimo, Bakriste ba therešo ba lemogwa ka tsela yeo ba bontšhago baagišani ba bona lerato. Modiro wa bona o mogolo ke wa go boledišana le batho ba bangwe ka kholofelo e nnoši ya batho, e lego Mmušo wa Modimo. (Mateo 24:14) Ga go na seo se ka tlišetšago baagišani ba bona ditšhegofatšo tše dintši tša ka mo go sa felego go feta go ba thuša go hwetša tsebo ka Modimo. (Johane 17:3) Bakriste ba therešo le bona ba bontšha lerato la bona ka ditsela tše dingwe. Ba thuša batho bao ba tlaišegago ka ditsela tše di šomago. Ka mohlala, ge tšhišinyego ya lefase e be e senya kua Italy, kuranta ya moo e ile ya bega gore Dihlatse tša Jehofa “di šoma ka tsela e holago, di thuša bao ba tlaišegago, di se na taba le gore ke ba bodumedi bofe.”

Ntle le go rata Modimo le moagišani, Bakriste ba therešo ba a ratana seng sa bona. Jesu o boletše gore: “Ke le nea taelo e mpsha ya gore le ratane; go etša ge ke le ratile, gore le lena le ratane. Bohle ba tla tseba ka se gore le barutiwa ba-ka, ge e ba le ratana.”—Johane 13:34, 35.

Na lerato leo Bakriste ba therešo ba le bontšhanago ke leo le fapanego? Mohlokomedi wa ngwako yo a bitšwago Ema o be a nagana bjalo. O šoma La Paz, kua Bolivia, moo gantši go se swane ga merafe go aroganyago bahumi le badiidi. O boletše gore: “Ka lekga la mathomo ge ke be ke e-ya sebokeng sa Dihlatse tša Jehofa, ke ile ka bona monna yo a bego a apere gabotse a dutše fase le mosadi wa Moindia e bile ba boledišana. Ke be ke se ka ka ka bona seo. Ka nako yeo, ke ile ka lemoga gore ba e swanetše go ba e le batho ba Modimo.” Ka mo go swanago, mosadi yo mofsa wa Mobrazil yo a bitšwago Miriam o boletše gore: “Ga se ka ka ka thaba, gaešita le ka lapeng lešo. Ge ke be ke bona ditiro tša lerato ka lekga la mathomo, e be e le go Dihlatse tša Jehofa.” Kua United States, molaodi wa ditaba seteišeneng sa thelebišene o ngwadile gore: “Ge nkabe batho ba bantši ba phela kamoo batho ba bodumedi bja gago ba phelago ka gona, setšhaba se se ka be se se ka tsela yeo se lego ka yona lehono. Nna ke raditaba yo a tsebago gore mokgatlo wa lena o theilwe leratong le tumelong e tiilego go Mmopi.”

Tsoma Borapedi bja Therešo

Lerato ke seka seo se hlaolago borapedi bja therešo. Jesu o swantšhitše go hwetša borapedi bja therešo le go hwetša tsela e swanetšego le go kgetha go sepela ka yona. Ke tsela e nnoši e lebišago bophelong bjo bo sa felego. Jesu o boletše gore: “Tsenang ka kgoro e tshesane; gobane tsela e išago tshenyegong e petleke e bile e phatlaletše, gomme bao ba tsenago ka yona ke ba bantši; anthe kgoro ke e tshesane gomme tsela e išago bophelong e pitlagane, le gona ke ba sego kae ba ba e hwetšago.” (Mateo 7:13, 14) Ke sehlopha se tee sa Bakriste ba therešo feela seo se sepelago gotee le Modimo tseleng ya borapedi bja therešo. Ke ka baka leo go nago le taba gore o kgetha bodumedi bofe. Ge o ka hwetša tsela yeo gomme wa kgetha go sepela ka yona, o tla be o hweditše tsela e kaone-kaone ya bophelo ka ge e le tsela ya lerato.—Baefeso 4:1-4.

Nagana ka lethabo leo o tla bago le lona ge o sepela tseleng ya borapedi bja therešo! Go bjalo ka ge eka o sepela le Modimo. O tla ithuta bohlale le lerato go Modimo e le gore o thabišwe ke go ba le ditswalano tše dibotse le ba bangwe. Go yena o tla ithuta ka morero wa bophelo, le gona o ka kwešiša dikholofetšo tša Modimo le go ba le kholofelo ka bokamoso. O ka se ke wa nyamišwa ke go tsoma borapedi bja therešo.

[Seswantšho go letlakala 5]

Gare ga dingwalwa tša bogologolo tša bodumedi, Beibele ke yona feela yeo e utollago lerato la Modimo

[Diswantšho go letlakala 7]

Bakriste ba therešo ba a lemogega ka ge ba bontšha lerato