Na go na le Taba Gore o Kgetha Bodumedi Bofe?

BONTŠI bja rena re rata gore ge re reka, go be le dilo tše dintši tšeo re ka kgethago go tšona. Ge go rekišwa merogo le dienywa tša mehuta-huta mmarakeng, re ka kgetha yeo re e ratago kudu le yeo e swarago malapa a rena gabotse. Ge e ba lebenkele le rekiša diaparo tšeo di sa bitšego kudu tša mehuta-huta le tša mebala e sa swanego, re ka kgetha tšeo di re swanelago kudu. Tše dingwe tša dikgetho tšeo re di dirago bophelong di bontšha feela seo re se ratago. Lega go le bjalo, tše dingwe di kgoma maphelo a rena, bjalo ka go kgetha ga rena dijo tše di nago le phepo goba bagwera ba bohlale. Ka gona, go ka thwe’ng ka bodumedi bjoo re bo kgethago? Na tsela ya rena ya borapedi e swanetše go ba ponagatšo ya seo re se ratago? Goba na e swanetše go ba ponagatšo ya seo se tlogago se kgoma maphelo a rena?

Go na le madumedi a mantši ao re ka kgethago go ona. Dinaga tše dintši ga bjale di na le tokologo ya bodumedi, le gona batho ba bantši ba ikwa ba lokologile go tlogela madumedi a batswadi ba bona. Nyakišišo yeo e dirilwego kua United States e bontšhitše gore Maamerika a 80 lekgolong a “dumela gore go ba le bodumedi bja go feta bjo tee e ka ba tsela e išago phološong.” Go ya ka nyakišišo yeo, “motho o tee go ba bahlano bao go dirilwego nyakišišo go bona o boletše gore o fetošitše bodumedi e šetše e le motho yo mogolo.” Nyakišišo yeo e dirilwego kua Brazil e utollotše gore Mabrazil a ka bago 25 lekgolong a ile a fetoša madumedi a ona.

Nakong e fetilego, batho ba be ba ngangišana ka mo go tseneletšego ka dithuto tšeo di hlaolago bodumedi bjo bongwe go bjo bongwe. Ga bjale kgopolo e tlwaelegilego ke ya gore, ‘Ga go na taba gore o kgetha bodumedi bofe.’ Eupša na go bjalo? Na o ka kgongwa ke bodumedi bjo o bo kgethago?

Bjalo ka ge bareki ba hlalefilego ba ipotšiša gore dilo tšeo ba di rekago di tšwa kae, le wena o bontšha bohlale ge o botšiša gore, ‘Madumedi a mantši a  fapa-fapanego a thomile bjang le gona ka baka la’ng?’ Beibele e nea dikarabo.

Madumedi a Thoma Bjang?

Isiraeleng ya bogologolo, Kgoši Jerobeama o ile a thoma bodumedi bo bofsa nywaga e ka bago e dikete pele Jesu a e-tla lefaseng. Jerobeama e be e le kgoši ya mathomo ya mmušo wa ka leboa wa Israele wo o bego o ipuša. O be a e-na le bothata bjo bogolo bja go dira gore batho e be batee bakeng sa go thekga dipakane tša gagwe. “Xe kxoši e eleletša ka mokxwa wó, ya dira mamane a mabedi a xauta, ya bolêla le batho ya re: Xo rotoxêla Jerusalêma xo tlo Le tena. Hee Isiraele! Šé medimo ya xaxo.’” (1 Dikxoši 12:28) Ge e le gabotse, kgoši e be e nyaka go diriša bodumedi bakeng sa go dira gore batho ba se sa ya Jerusalema, moo ba bego ba rapela gona. Bodumedi bjo bo thomilwego ke Jerobeama bo bile gona ka nywaga-kgolo e mentši, gomme bja dira gore batho ba bantši ba fedišwe goba ba thopše nakong ya ge Modimo a ahlola setšhaba sa Isiraele ya mohlanogi. Bodumedi bja Jerobeama e be e le leano la gore a hwetše thekgo ya ba bantši dipolitiking. Madumedi a mangwe a lego gona le lehono a thomile ka maikemišetšo a swanago a go thekga mmušo wa dipolitiki.

Moapostola Paulo o ile a utolla lebaka le lengwe leo le dirago gore batho ba thome madumedi a mafsa ge a be a re: “Ke a tseba gore ka morago ga ge ke tlogile, diphiri tše di gatelelago di tla tsena gare ga lena gomme di ka se sware mohlape ka bonolo, le gona gare ga lena ka noši go tla tsoga banna gomme ba bolela dilo tše di kgopamego gore ba goge barutiwa gore ba ba šale morago.” (Ditiro 20:29, 30) Baetapele ba ikgantšhago gantši ba thoma mekgatlo ya bodumedi e le gore ba retwe ke batho. Dikereke tšeo ka maaka di ipolelago gore ke tša Bokriste di tšwele dihlotswana-hlotswana.

Madumedi a Nyaka go Kgahliša Mang?

Batho ba bangwe ba ka thoma madumedi e le ka baka la ge ba thekgwa ke batho ba bantši. Ka mohlala, makasine wa Economist o ile wa bega ka dikereke tša United States tšeo go thwego ke tše dikgolo. Pego e bontšhitše gore dikereke tše di a oketšega ka ge “di theilwe molaong wa motheo o swanago le wa dikgwebo ka moka tšeo di atlegilego: moreki o tla pele.” Dikerekeng tše dingwe tše dikgolo go na le “ditirelo tša boithabišo tša dibidio, diterama le dikoša tša morago bjale.” Baetapele ba bangwe ba bodumedi mo dikerekeng tše ba bolela gore ba ruta balatedi ba bona gore ba “hume, ba phele gabotse mmeleng le go se be le mathata.” Wona makasine wo o boletše gore, le ge dikereke tše bjalo di latofatšwa ka gore ke karolo ya intasteri ya tša boithabišo goba “kgwebo ya go kaonefatša maemo a motho a bophelo, di no ba di dira seo balatedi ba tšona ba nyakago di se dira.” Pego e phetha ka gore: “Go kgokaganywa ga kgwebo le kereke go bile le katlego e kgolo kudu.”

Le ge e le gore dikereke tše dingwe di ka no se bontšhe phatlalatša gore ke dikgwebo, dikereke tšeo di “dirago seo balatedi ba se nyakago” di re gopotša temošo yeo e neilwego ke Paulo. O ngwadile gore: “Go tla ba le nako yeo ka yona ba ka se kego ba kgotlelela thuto e phelago, eupša ba tla ikgobokeletša barutiši ka go dumelelana le dikganyogo tša bona gore ba kweše ditsebe tša bona bose; gomme ba tla aroša ditsebe tša bona therešong, mola bona ba tla arošetšwa ditabeng tša maaka.”—2 Timotheo 4:3, 4.

Ka ge madumedi a mantši a thomilwe ka kganyogo ya go hwetša thekgo ya bopolitiki, botumo le go amogelwa ke batho ba bantši go e na le go kgahla Modimo, ga go makatše ge madumedi a tšea karolo dilong tše mpe tše bjalo ka kgobošo ya bana, boradia, ntwa goba botšhošetši. Gantši madumedi a tletše bofora. O ka efoga bofora bjoo bjang?

[Ntlhakgolo go letlakala 4]

Madumedi a mantši a thomilwe ke go kganyoga go ba le taolo ya bopolitiki, maemo le botumo, e sego ke go kganyoga go kgahliša Modimo