Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo Hanna a Hweditšego Khutšo ka Gona

Kamoo Hanna a Hweditšego Khutšo ka Gona

Kamoo Hanna a Hweditšego Khutšo ka Gona

MOSADI yo a botegago o rapela ka go hlaboša bakeng sa go reta Jehofa. O bona gore Modimo o mo tsošitše leroleng ka go dira gore go nyama ga gagwe go tšeelwe legato ke tlhalalo.

Leina la mosadi yoo ke Hanna. Ke’ng seo se fetošitšego maikwelo a gagwe ka tsela ye yeo e makatšago? Ke ka baka la’ng a thabile ka mokgwa wo gona bjale? Phihlelo ya gagwe e ka re hola bjang? Go hwetša dikarabo tša dipotšišo tše, anke re eleng hloko phihlelo ya Hanna.

Lapa le Gateletšegile

Hanna ke yo mongwe wa basadi ba babedi ba Elikana, Molefi yo a dulago tikologong ya Efuraimi. (1 Samuele 1:1, 2a; 1 Koronika 6:33, 34) Gaešita le ge go nyala basadi ba bantši e be e se karolo ya morero wa Modimo wa mathomong ka batho, go dumeletšwe Molaong wa Moše e bile go na le melao ya mabapi le gona. Lapa la Elikana le rapela Jehofa, eupša gantši manyalo a go ba le basadi ba bantši a na le diphapano, bjalo ka ge go bontšhwa ke bophelo bja lapa la Elikana.

Hanna ke moopa, mola Penina, mosadi yo mongwe wa Elikana, a e-na le bana ba mmalwa. Penina ke mophadišani wa Hanna.—1 Samuele 1:2b.

Boopa bo lebelelwa e le thogako go basadi ba Baisiraele e bile gape e le leswao la go se amogelwe ke Modimo. Eupša ga go seo se bontšhago gore go palelwa ke go ba le bana ga Hanna ke bohlatse bja go se amogelwe ke Modimo. Lega go le bjalo, go e na le go leka go homotša Hanna, Penina o diriša go kgona ga gagwe go ba le bana go tlaiša mophadišani wa gagwe.

O ya Lefelong la Jehofa la Borapedi

Go sa šetšwe dikgateletšego tše, lapa la Elikana le tšea leeto leo le dirwago ngwaga le ngwaga la go ya go dira dihlabelo lefelong la Jehofa la borapedi kua Silo. * Leeto le la go ya le go boa la mo e ka bago dikhilomithara tše 60 go bonagala le be le dirwa ka maoto. Dinako tše di swanetše go ba di gateletša Hanna ka gobane dikarolo tše mmalwa tša sehlabelo sa poelanyo di newa Penina le bana ba gagwe, mola Hanna a hwetša karolo e tee feela. Penina o diriša dibaka tše bjalo go tshwenya Hanna, ka go mo nyamiša ka gobane go bonagala eka Jehofa ga se “a mo nea bana.” Tlaišo ye e direga ngwaga o mongwe le o mongwe, gomme Hanna o feleletša ka go lla le go se je. Ka go rialo, maeto ao a bego a swanetše go mo thabiša a ile a mo nyamiša o šoro. Lega go le bjalo, Hanna o tšea maeto ao a go ya lefelong la Jehofa la borapedi.—1 Samuele 1:3-7.

Na o bona mohlala o mobotse woo Hanna a re beelago wona? Ge o gateletšegile, o arabela bjang? Na o ipea lekatana gomme wa se ke wa tlwaelana le badumedi-gotee? Hanna ga se a ka dira bjalo. O ile a itlwaetša go ba gare ga barapedi ba Jehofa. Go sa šetšwe maemo ao a gateletšago, re swanetše go dira se se swanago.—Psalme 26:12; 122:1; Diema 18:1; Baheberu 10:24, 25.

Elikana o leka go homotša Hanna le go kwa sa mafahleng a gagwe. O botšiša ka gore: “Hanna, O llêla’ng? O re’ng O sa je selô? Pelo ya xaxo e šulafetše’ng? A nna xa ke a Xo lekana ka fetiša barwa ba lesome?” (1 Samuele 1:8) Mohlomongwe Elikana ga a lemoge go hloka botho ga Penina, gomme Hanna a ka no ba a bona go le kaone gore a tlaišege a ikhomoletše go e na le go belaela. Boemong le ge e le bofe, Hanna yo a sekametšego dilong tša moya o tsoma khutšo ka go rapela Jehofa.

Hanna o a Ena

Dihlabelo tša poelanyo di be di jelwa lefelong la Jehofa la borapedi. Ka morago ga go tloga ka phapošing ya bojelo, Hanna o rapela Modimo. (1 Samuele 1:9, 10) O lopa ka gore: “Morêna wa Mašaba, xe O ka lebêlêla bobôtlana bya nna molata wa xaxo, wa nkxopola, wa se ntebalê, nna molata wa xaxo, wa nnea ngwana wa mošemanyana, xôna ke tlo mo xafêla Morêna bophelô bya xaxwe ka moka; xomme mo hloxong ya xaxwe xo ka se kê xwa batamêla lexarê.”—1 Samuele 1:11.

Thapelo ya Hanna ke e lebanyago. O kgopela ngwana yo motona gomme o ena ka gore o tla mo neela Jehofa bjalo ka Moitlami wa bophelo ka moka. (Numeri 6:1-5) Keno e bjalo e be e dumeletšwe ke monna wa gagwe gomme ditiro tša Elikana tša ka morago di bontšha gore o dumelelana le kholofetšo ya mosadi wa gagwe yo a rategago.—Numeri 30:6-8.

Tsela yeo Hanna a rapelago ka yona e dira gore Moperisita yo a Phagamego Eli a nagane gore o tagilwe. Melomo ya gagwe e a ema-ema, eupša ga a kwe lentšu, ka gobane Hanna o be a bolelela ka pelong. Thapelo yeo ge e le gabotse e tšwa pelong. (1 Samuele 1:12-14) Nagana kamoo Hanna a ikwago ka gona ge Eli a mo kgalema a re o tagilwe! Lega go le bjalo, o araba moperisita yo a phagamego ka tlhompho. Ge Eli a lemoga gore Hanna o be a rapela “[a] boledišwa ke bonntši bya manyami le ma-setla-pelo [a gagwe],” o bolela gore: “Modimo wa Isiraele O tlo Xo nea tše O di kxopetšexo.” (1 Samuele 1:15-17) Ka baka leo, Hanna o ile a itshepelela a ya go ja gomme “sefahloxô sa xaxwe sa se kê sa etša sa bô-malôba.”—1 Samuele 1:18.

Re ka ithuta’ng go tše ka moka? Ge re rapela Jehofa ka dipelaelo tša rena, re ka mo tsebiša kamoo re ikwago ka gona gomme ra rapela go tšwa pelong. Ge go se seo re kago se dira go rarolla bothata, re swanetše go tlogela taba ka diatleng tša gagwe. Ga go na tsela e nngwe e kaone yeo e ka dirišwago.—Diema 3:5, 6.

Ka morago ga go rapela go tšwa pelong, go na le kgonagalo e kgolo ya gore bahlanka ba Jehofa ba be le khutšo e swanago le ya Hanna. Moapostola Paulo o ngwadile mabapi le thapelo gore: “Le se ke la belaela ka selo, eupša dilong tšohle tsebišang Modimo dikgopelo tša lena ka thapelo le ka topo gotee le ka go leboga; gomme khutšo ya Modimo ye e fetago kgopolo yohle e tla diša dipelo tša lena le matla a lena a monagano ka Kriste Jesu.” (Bafilipi 4:6, 7) Ge re lahlela morwalo wa rena go Jehofa, re swanetše go mo dumelela gore a o hlokomele. Ke moka, ka go swana le Hanna, ga se ra swanela go tshwenyega kudu ka rena ka noši.—Psalme 55:22.

Morwa yo a Gafetšwego Jehofa

Modimo bjale o šetša Hanna; o a ima e bile o ba le ngwana wa mošemanyana. (1 Samuele 1:19, 20) Bjo ke bjo bongwe bja maemo a ka Beibeleng mo Modimo a dirago gore go belegwe motho yo e tlago go ba mohlanka wa gagwe. Morwa wa Elikana le Hanna e lego Samuele o tla ba moporofeta wa Jehofa, yo a tlago go kgatha tema e bohlokwa go hlongweng ga magoši a Isiraele.

Ka ntle le pelaelo Hanna o thoma go ruta Samuele ka Jehofa go tloga boseeng. Eupša na o lebala keno yeo a e ennego? Ga go bjalo le gatee! O re: “E tlo re xe mošemanyana a thswele, ké mo ke tl’o xo mo iša xore a bônalê pele xa Morêna, a dulê nthse ka mehla le mehla.” Ge Samuele a tshwešitšwe, mohlomongwe ge a e-na le nywaga e meraro goba e fetago yeo ka gonyenyane, Hanna o mo iša lefelong la Jehofa la borapedi gore a ye go dula gona, bjalo ka ge a enne.—1 Samuele 1:21-24; 2 Koronika 31:16.

Ka morago ga go direla Jehofa sehlabelo, Hanna le monna wa gagwe ba iša Samuele go Eli. Ruri go ka be go diregile gore Hanna o be a swere mošemanyana wa gagwe ka letsogo ge a bolela le Eli a re: “Hlê Mong’a-ka! Ka bophelô bya xaxo, ké nna mosadi yola e nkilexo ka êma xôna-fá kè rapêla Morêna. Ke be ke mo kxopêla xore a mphê mošemanyana é; xomme Morêna ó mphile se ke se kxopetšexo xo Yêna. Byale le nna ke mo xafêla Morêna xore e bê wa Xaxwe ka mehla yohle ya xo phela xa xaxwe, ka xobane ó kxopetšwe xo Morêna.” Ka go rialo Samuele o ile a thoma tirelo ya gagwe e kgethwa ya bophelo ka moka go Modimo.—1 Samuele 1:25-28; 2:11.

Ge nako e dutše e e-ya, Hanna ruri ga a lebale Samuele. Mangwalo a re: “Mm’axwe ó be a mo dirêla kobyana ka ngwaxa o mongwê le o mongwê, a mo tlele nayô xe a rotoxêla xo tliša sedimo sa ngwaxa à na le monna wa xaxwe.” (1 Samuele 2:19) Ga go pelaelo gore Hanna o be a dula a rapelela Samuele. Diketelong tša gagwe tša ngwaga le ngwaga, ka ntle le pelaelo o be a mo kgothaletša go dula a botega ge a dira tirelo ya gagwe go Modimo.

Tiragalong e nngwe e bjalo, Eli o šegofatša batswadi ba Samuele gomme o botša Elikana gore: “A Morêna a Xo fê bana ka mosadi é ’bakeng sa ngwana eo a bexo a mo kxopetše xo Morêna, ’me a buša a mo xafêla Morêna.” Ka go dumelelana le mantšu ao, Hanna le Elikana ba ile ba šegofatšwa ka barwa ba bangwe ba bararo le barwedi ba babedi.—1 Samuele 2:20, 21.

Elikana le Hanna ba beela batswadi ba Bakriste mohlala o mobotse gakaakang! Bo-mma le bo-tate ba bantši ba dutše ba ikemišeditše go gafela Jehofa barwa le barwedi ba bona, ka go ba kgothaletša go phegelela sebopego se itšego sa tirelo ya nako e tletšego kgole le gae. Batswadi ba bjalo ba lerato ba swanetše go retwa ka baka la dihlabelo tšeo ba di dirago. Gomme Jehofa o tla ba putsa.

Thapelo ya Hanna ya Tlhalalo

Ruri Hanna yo a kilego a ba moopa o thaba kudu! Dithapelo tša basadi di begwa ka sewelo ka Mangwalong. Lega go le bjalo, mabapi le Hanna, re tseba dithapelo tša gagwe tše pedi. Ya pele e hupere maikwelo a gagwe a ge a be a tshwenywa le go tlaišwa, gomme ya bobedi ke thapelo ya tlhalalo ya tebogo. Hanna o thoma ka gore: “Pelo ya-ka e tlôtla Morêna.” O thabela gore ‘gaešita le moopa o belege,’ e bile o reta Jehofa bjalo ka ‘Mogodiši, O tsoša babotlana leroleng.’ Ee, “bahumanexi ó ba tloša mo sethobolong.”—1 Samuele 2:1-10.

Pego e buduletšwego yeo e akaretšago Hanna e bontšha gore re ka kwešwa bohloko ke go se phethagale goba lehloyo la ba bangwe. Lega go le bjalo, ga se ra swanela go dumelela diteko tše bjalo di re amoga lethabo la go hlankela Jehofa. Ke Mokwi yo mogolo wa dithapelo, yo a arabelago dillong tša batho ba gagwe bao ba botegago gomme a ba hlakodiša tlaišegong le go ba nea khutšo e tletšego gotee le ditšhegofatšo tše dingwe.—Psalme 22:23-26; 34:6-8; 65:2.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 6 Beibele e re lefelo le la borapedi bja therešo ke “tempele” ya Jehofa. Lega go le bjalo, lebakeng le la histori ya Isiraele, areka ya kgwerano e sa le ka tenteng, goba tabarenakeleng. Tempele ya Jehofa ya mathomo ya sa ruri e be e tla agwa nakong ya pušo ya Kgoši Salomo.—1 Samuele 1:9; 2 Samuele 7:2, 6; 1 Dikxoši 7:51; 8:3, 4.

[Seswantšho go letlakala 17]

Hanna o gafela Samuele go Jehofa