Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

A Phuthego E Agwe

A Phuthego E Agwe

A Phuthego E Agwe

“Phuthego . . . ya tsena lebakeng la khutšo, e agwa.”—DITIRO 9:31.

1. Ke dipotšišo dife tšeo di ka botšišwago mabapi le “phuthego ya Modimo”?

KA LETŠATŠI la Pentekoste ya 33 C.E., Jehofa o ile a amogela semmušo sehlopha sa barutiwa ba Kriste e le setšhaba se sefsa, “Isiraele wa Modimo.” (Bagalatia 6:16) Bakriste ba bao ba tloditšwego ka moya ba ile ba ba seo Beibele e se bitšago “phuthego ya Modimo.” (1 Bakorinthe 11:22) Lega go le bjalo, seo se be se akaretša’ng? “Phuthego ya Modimo” e be e tla rulaganywa bjang? E be e tla šoma bjang mo lefaseng, go sa šetšwe moo ditho tša yona di bego di tla dula gona? Le gona maphelo a rena le lethabo di akaretšwa bjang?

2, 3. Jesu o bontšhitše bjang gore go be go tla ba le thulaganyo ka phuthegong?

2 Bjalo ka ge re bone sehlogong se se fetilego, Jesu o boletše e sa le pele ka go ba gona ga phuthego ye ya balatedi ba tloditšwego, gomme a botša moapostola Petro gore: “Mo lefsikeng le [Jesu Kriste] ke tla aga phuthego ya-ka, gomme dikgoro tša Hadese di ka se e fenye.” (Mateo 16:18) Go feta moo, ge Jesu a be a sa na le baapostola ba gagwe, o ile a nea ditaelo mabapi le go šoma le go rulaganywa ga phuthego yeo ye e bego e tla hlongwa go se go ye kae.

3 Jesu o rutile ka lentšu le ka modiro gore ba bangwe ka phuthegong ba be ba tla etelela pele. Ba be ba tla dira bjalo ka go hlankela ba bangwe bao ba lego sehlopheng sa bona. Kriste o itše: “Le a tseba gore bao go bonagalago ba buša ditšhaba ba a di buša gomme ba bagolo ba tšona ba a di laola. Ga go bjalo gare ga lena; eupša mang le mang yo a nyakago go ba yo mogolo gare ga lena e swanetše go ba modiredi wa lena, gomme mang le mang yo a nyakago go ba wa pele gare ga lena e swanetše go ba mohlanka wa bohle.” (Mareka 10:42-44) Go molaleng gore “phuthego ya Modimo” e be e ka se fo ba yeo e aroganego, ya batho bao ba lego lekatana, bao ba bonagalago e le phuthego e se nago thulaganyo. Go e na le moo, go be bo tla ba le thulaganyo, e e-na le batho bao ba nago le tirišano ka phuthegong.

4, 5. Re tseba bjang gore phuthego e be e tla nyaka tlhahlo ya moya?

4 Yo e bego e tla ba Hlogo ya ‘phuthego yeo ya Modimo’ o bontšhitše gore baapostola ba gagwe le ba bangwe bao ba ithutilego go yena ba be ba tla ba le boikarabelo bjo itšego phuthegong ka moka. Bja go dira’ng? Kabelo e kgolo e be e tla ba ya go ruta bohle bao ba lego ka phuthegong dilo tša moya. Gopola seo Jesu a se boditšego Petro pele ga baapostola ba bangwe, o itše: “Simone morwa wa Johane, na o a nthata?” Petro a araba ka gore: “Ee Morena, o a tseba gore ke na le maikwelo a borutho ka wena.” Jesu a re go yena: “Fepa dikwana tša-ka. . . . Diša dinku tša-ka tše dinyenyane. . . . Fepa dinku tša-ka tše dinyenyane.” (Johane 21:15-17) Ruri ye e be e le kabelo e kgolo!

5 Re ka bona mantšung a Jesu gore bao ba kgobokeletšwago ka phuthegong ba swantšhwa le dinku ka lešakeng. Dinku tše—banna ba Bakriste, basadi le bana—di be di tla nyaka go fepša moyeng le go dišwa gabotse. Go feta moo, ka ge Jesu a laetše balatedi ba gagwe ka moka gore ba rute ba bangwe le go dira barutiwa, motho le ge e le ofe yo mofsa yo e bego e tla ba nku ya gagwe o be a tla nyaka go tlwaetšwa mabapi le kamoo a swanetšego go phethagatša thomo yeo e tšwago go Modimo.—Mateo 28:19, 20.

6. Ke dithulaganyo dife tšeo di ilego tša dirwa ka ‘phuthegong e mpsha ya Modimo’?

6 Ge “phuthego ya Modimo” e se na go hlongwa, ditho tša yona di ile tša thoma go bokana ka mehla bakeng sa go rutwa le go kgothatšana: “Ba tšwela pele ba ikgafela thutong ya baapostola le go abelaneng le ba bangwe, go jeng dijo le dithapelong.” (Ditiro 2:42, 46, 47) Taba e nngwe e lemogegago pegong ya histori ke gore banna ba bangwe bao ba swanelegago ba be ba kgethetšwe go thuša ditabeng tše dingwe tše bohlokwa. Ba be ba sa kgethwe go ya ka nywaga yeo ba e feditšego ba le sekolong goba bokgoni bjo itšego. Ba e be e le banna “bao ba tletšego moya o mokgethwa le bohlale.” Yo mongwe wa bona e be e le Stefano, gomme pego e gatelela go ba ga gagwe “monna yo a tletšego tumelo le moya o mokgethwa.” Go rulaganywa ga phuthego go ile gwa feleletša ka gore “lentšu la Modimo [le tšwele] pele le gola, gomme palo ya barutiwa ya tšwela pele e ata kudu Jerusalema.”—Ditiro 6:1-7.

Banna Bao ba Bego ba Dirišwa ke Modimo

7, 8. (a) Baapostola le banna ba bagolo kua Jerusalema ba be ba hlankela e le eng go Bakriste ba pele? (b) Go ile gwa feleletša ka’ng ge taelo e be e newa go dirišwa diphuthego?

7 Ee, baapostola ba ile ba etelela pele ka phuthegong ya pele, eupša e be e se bona feela. Ka nako e nngwe, Paulo le bagwera ba gagwe ba ile ba boela Antiokia ya Siria. Ditiro 14:27 e a laodiša: “Ge ba fihlile gomme ba phuthile phuthego gotee, ba thoma go laodiša dilo tše dintši tšeo Modimo a di dirilego ka bona.” Ge ba be ba sa dutše ba e-na le phuthego yeo, go ile gwa rotoga potšišo ya ge e ba badumedi bao e lego Bantle ba swanetše go bolla. E le gore go rarollwe bothata bjoo, Paulo le Baranaba ba ile ba romelwa “go baapostola le bagolo Jerusalema,” bao go lego molaleng gore ba be ba hlankela e le sehlopha se bušago.—Ditiro 15:1-3.

8 Mogolo wa Mokriste e lego Jakobo, ngwanabo Jesu ka motswadi o tee eupša e se moapostola, e be e le yena a okamelago ge “baapostola le bagolo ba kgobokana gotee gore ba bontšhane ka taba ye.” (Ditiro 15:6) Ka morago ga go hlahlobišiša taba ye ka kelohloko le ka thušo ya moya o mokgethwa, ba ile ba fihlelela phetho yeo e dumelelanago le Mangwalo. Ba ile ba ngwalela diphuthego tša lefelong leo mangwalo mabapi le phetho ye. (Ditiro 15:22-32) Bao ba hweditšego tsebišo ye ba ile ba e amogela le go e diriša. Ka mafelelo afe? Bana babo rena le dikgaetšedi ba ile ba matlafatšwa le go kgothatšwa. Beibele e bega gore: “Ka gona, ruri diphuthego di ile tša tšwela pele di matlafatšwa tumelong le go oketšega ka palo letšatši le letšatši.”—Ditiro 16:5.

9. Beibele e lokeletša mediro efe bakeng sa banna bao ba swanelegago ba Bakriste?

9 Eupša diphuthego tša lefelong leo di be di swanetše go šoma bjang letšatši le letšatši? Ka mohlala, ela hloko diphuthego tša sehlakahlakeng sa Kereta. Gaešita le ge batho ba bantši bao ba dulago moo ba be ba e-na le botumo bjo bobe, ba bangwe ba ile ba fetoga gomme ba ba Bakriste ba therešo. (Tito 1:10-12; 2:2, 3) Ba be ba dula dinageng tša go fapa-fapana, gomme bohle ba be ba dula kgole kudu le sehlopha se bušago seo se bego se le kua Jerusalema. Lega go le bjalo, bjoo e be e se bothata bjo bogolo ka gobane “bagolo” ba be ba kgethwa ka phuthegong e nngwe le e nngwe ya Kereta, go swana le mafelong a mangwe. Banna ba bjalo ba ile ba fihlelela ditshwanelego tšeo re hwetšago di begilwe ka Beibeleng. Ba be ba kgethilwe gore e be bagolo, goba balebeledi, bao ba bego ba ka “[kgona] go eletša ka thuto e phelago le go sola bao ba ganetšago.” (Tito 1:5-9; 1 Timotheo 3:1-7) Banna ba bangwe ba moya ba be ba swanelegela go thuša diphuthego e le bahlanka ba bodiredi, goba batiakone.—1 Timotheo 3:8-10, 12, 13.

10. Go ya ka Mateo 18:15-17, mathata a magolo a be a swanetše go rarollwa bjang?

10 Jesu o bontšhitše gore go be go tla ba le thulaganyo e bjalo. Gopola pego e lego go Mateo 18:15-17, moo a ilego a bolela gore ka dinako tše dingwe go ka tsoga bothata magareng ga batho ba Modimo ba babedi, yo mongwe a senyetša yo mongwe ka tsela e itšego. Motho yo a senyeditšwego o be a ka batamela yo a sentšego gomme a ‘mmontšha phošo ya gagwe’ ka sephiring, e le ba babedi feela. Ge e ba mogato woo o sa rarolle bothata, motho o tee goba ba babedi bao ba tsebago ka taba ye ba be ba ka bitšwa gore ba tle go thuša. Go thwe’ng ge e ba seo le sona se be se sa rarolle bothata? Jesu o itše: “Ge e ba a sa ba theetše, botša phuthego. Ge e ba a sa theetše le phuthego, a a etše motho wa ditšhaba goba molekgetho go wena.” Ge Jesu a be a re Bajuda ba be ba bopa “phuthego ya Modimo,” go ra gore mantšu a gagwe a be a šoma go bona pele. * Lega go le bjalo, ge phuthego ya Bokriste e se na go hlongwa, tlhahlo ya Jesu e be e ka šoma moo. Se ke selo se sengwe seo se bontšhago gore batho ba Modimo ba be ba tla ba ka sebopego sa phuthego bakeng sa go aga le go hlahla Mokriste yo mongwe le yo mongwe.

11. Bagolo ba bapetše karolo efe tabeng ya go rarolla mathata?

11 Ka mo go swanetšego, banna ba bagolo, goba balebeledi, ba be ba ka emela phuthego ya lefelong le itšego ka go swaragana goba go rarolla mathata goba go swaragana le melato ya sebe. Seo se dumelelana le ditshwanelego tša bagolo tše di boletšwego go Tito 1:9. Ke therešo gore bagolo ba lefelong leo e be e le banna bao ba sa phethagalago, go swana le Tito, yoo Paulo a ilego a mo romela diphuthegong gore a yo “[lokiša] dilo tšeo di nyakago go lokišwa.” (Tito 1:4, 5) Lehono, bao ba naganelwago go kgethwa gore e be bagolo ba swanetše go ba ba ile ba hlatsela tumelo ya bona le boineelo bja bona ka nako ya go bonala. Ka baka leo, ba bangwe ka phuthegong ba na le lebaka la go bota tlhahlo le boetapele bjo bo newago ka thulaganyo ye.

12. Bagolo ba na le boikarabelo bofe ka phuthegong?

12 Paulo o boditše bagolo ba phuthego ya Efeso gore: “Itlhokomeleng gomme le hlokomeleng le mohlape ka moka, woo moya o mokgethwa o le beilego balebeledi gare ga ona, gore le diše phuthego ya Modimo, yeo a e rekilego ka madi a Morwa wa gagwe.” (Ditiro 20:28) Le lehono, ke therešo gore balebeledi ba kgethelwa gore ba “diše phuthego ya Modimo.” Ba swanetše go dira bjalo ka lerato, e sego ka go buša mohlape. (1 Petro 5:2, 3) Balebeledi ba swanetše go katanela go aga le go thuša “mohlape ka moka.”

Go Kgomarela Phuthego

13. Ke’ng seo se ka diregago ka phuthegong ka dinako tše dingwe, gona ka baka la’ng?

13 Bagolo le batho ba bangwe ka moka ka phuthegong ga se ba phethagala, ka gona go tšwelela go se kwešišane goba mathata nako le nako, go fo etša ge go diregile lekgolong la pele la nywaga ge go be go sa na le baapostola ba bangwe. (Bafilipi 4:2, 3) Molebeledi goba motho yo mongwe a ka bolela selo seo se bonagalago se le makgwakgwa, seo se sego botho goba e se therešo gakaalo. Goba re ka nagana gore go direga selo se sengwe seo se sa dumelelanego le Mangwalo, eupša go bonagala eka gaešita le ge bagolo ba phuthego yeo ba lemoga taba yeo, ga ba e lokiše. Ke therešo gore go ka ba go swaraganwa goba go ile gwa swaraganwa le taba yeo ka go dumelelana le Mangwalo le ditaba tšeo rena re sa di tsebego. Eupša gaešita le ge boemo bo ka ba bo le ka tsela yeo re naganago gore bo ka yona, ela hloko taba ye: Go kile gwa ba le bothata bjo bogolo ka nakwana kua phuthegong ya Korinthe, e lego phuthego yeo Jehofa a bego a tshwenyega ka yona. Ge nako e dutše e e-ya, o ile a dira gore bothata bjoo bo rarollwe, ka tsela e nepagetšego le e tiilego. (1 Bakorinthe 5:1, 5, 9-11) Re ka ipotšiša gore, ‘Ge nkabe ke be ke dula Korinthe ka nako yeo, nkabe ke ile ka itshwara bjang ge dilo di be di se tša hlwa di lokišwa?’

14, 15. Ke ka baka la’ng ba bangwe ba ile ba kgaotša go latela Jesu, gomme seo se re ruta’ng?

14 Ela hloko selo se sengwe seo se ka diregago se se kgomago phuthego. Anke re re motho o hwetša go le thata go kwešiša thuto ya Mangwalo le go e amogela. A ka ba a ile a dira nyakišišo ka Beibeleng le dikgatišong tše di lego gona ka phuthegong gomme a tsoma thušo ya Bakriste-gotee le yena bao ba godilego ka tsebo, go akaretša le bagolo. Lega go le bjalo, o sa dutše a thatafalelwa ke go e kwešiša le go e amogela. A ka dira’ng? Selo se se swanago le seo se ile sa direga nakong ye e nyakilego go ba ngwaga pele ga ge Jesu a ka hwa. O boletše gore e be e le yena “senkgwa sa bophelo” le gore motho o be a swanetše go ‘ja nama ya Morwa wa motho le go nwa madi a gagwe’ e le gore a phele ka mo go sa felego. Seo se ile sa makatša ba bangwe ba barutiwa ba gagwe. Go e na le go letela gore a hlalose goba go fo leta ka tumelo, barutiwa ba bantši “ba se sa hlwa ba sepela le [Jesu].” (Johane 6:35, 41-66) Le mo tabeng ye, re be re tla dira’ng ge nkabe re be re le moo?

15 Mehleng yeno, ba bangwe ba kgaoditše go kopanela le phuthego ya lefelong la gabo bona, ba ikwa gore ba tla hlankela Modimo ba nnoši. Ba ka bolela gore ke ka gobane ba ile ba kwešwa bohloko maikwelong, ba nagana gore phošo e itšego ga e phošollwe goba ba fo ba ba ka se amogele thuto e itšego. Na tsela yeo ba dirago dilo ka yona e a kwagala? Gaešita le ge e le therešo gore Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ba le tswalano ya kgaufsi le Modimo, re ka se ke ra gana taba ya gore o diriša phuthego ya lefaseng ka bophara, go etša ge a dirile bjalo mehleng ya baapostola. Go feta moo, Jehofa o dirišitše diphuthego tša go fapa-fapana lekgolong la pele la nywaga a ba a di šegofatša, a rulaganya bagolo bao ba swanelegago le bahlanka ba bodiredi bakeng sa go hola diphuthego tše. Go bjalo le lehono.

16. Ge motho a lekega go tlogela phuthego, o swanetše go nagana ka’ng?

16 Ge e ba Mokriste a nagana gore a ka ithekga feela ka tswalano yeo yena a nago le yona le Modimo, o gana tokišetšo ya Modimo yeo e rulagantšwego e sa le pele—ya phuthego ya lefase ka bophara le diphuthego tša go fapa-fapana tša batho ba Modimo. Motho a ka itira modula-thoko goba a gwerana le batho ba mmalwa feela, eupša bjale go thuša ka’ng go ba le thulaganyo ya bagolo ba phuthego le tokišetšo ya bahlanka ba bodiredi? Ka mo go lemogegago, ge Paulo a be a ngwalela phuthego ya Kolose gomme a laela gore lengwalo le balwe gape le kua Laoditsea, o boletše ka go ‘tsema medu le go agwa go Kriste.’ Ke bao ba lego ka diphuthegong bao ba bego ba tla holwa ke lona, e sego batho bao ba ikarotšego go tšona.—Bakolose 2:6, 7; 4:16.

Kokwane le Sethekgo sa Therešo

17. Ke’ng seo 1 Timotheo 3:15 e se bontšhago mabapi le phuthego?

17 Lengwalong la gagwe la mathomo le le yago go mogolo wa Mokriste Timotheo, moapostola Paulo o lokeleditše ditshwanelego tša bagolo le bahlanka ba bodiredi ka diphuthegong. Kapejana ka morago ga moo, Paulo o boletše ka “phuthego ya Modimo yo a phelago,” a re ke “kokwane le sethekgo sa therešo.” (1 Timotheo 3:15) Phuthego ka moka ya Bakriste ba tloditšwego ka kgonthe e ile ya ipontšha e le kokwane e bjalo lekgolong la pele la nywaga. Le gona ke therešo gore thulaganyo e kgolo yeo e bego e tla dira gore Mokriste yo mongwe le yo mongwe a amogele therešo e bjalo e be e le phuthego. Moo ke mo ba bego ba tla kwa therešo e rutwa le go hlaloswa, moo bona ka bobona ba bego ba tla matlafatšwa.

18. Ke ka baka la’ng diboka tša phuthego di le bohlokwa?

18 Ka mo go swanago, phuthego ya Bokriste ya lefase ka bophara ke lapa la Modimo, “kokwane le sethekgo sa therešo.” Go ba gona ga rena ka mehla dibokeng phuthegong le go tšea karolo go tšona ke selo se segolo seo se tla dirago gore re matlafatše tswalano ya rena le Modimo gomme re ikemišeditše go dira thato ya gagwe. Ge a ngwalela phuthego ya kua Korinthe, Paulo o ile a lebiša tlhokomelo go seo se bego se bolelwa dibokeng tše bjalo. O ngwadile gore o be a duma gore seo se bolelwago dibokeng tša bona e be se se kwagalago le go kwešišega e le gore bao ba lego gona ba “agege.” (1 Bakorinthe 14:12, 17-19) Le rena lehono re ka agega ge e ba re lemoga gore Jehofa Modimo o dirile thulaganyo ya gore go be le diphuthego, e bile o a e thekga.

19. Ke ka baka la’ng o ikwa o leboga phuthego ya geno?

19 Ee, ge e ba re duma go agwa bjalo ka Bakriste, re swanetše go dula ka phuthegong. Ke kgale e ipontšha e le tšhireletšo kgahlanong le dithuto tša maaka, gomme Modimo o be a dutše a e diriša go dira gore ditaba tše dibotse tša Mmušo wa gagwe wa Mesia di tsebatšwe lefaseng ka bophara. Ka ntle le pelaelo, Modimo o dirile mo gontši ka phuthego ya Bokriste.—Baefeso 3:9, 10.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 10 Seithuti sa Beibele e lego Albert Barnes se be se lemoga gore tlhahlo ya Jesu ya gore go ‘botšwe phuthego’ e ka ba e bolela ka “bao ba neilwego matla a go nyakišiša ditaba tše bjalo—baemedi ba kereke, goba bao ba ba direlago. Sinagogeng ya Juda, go be go e-na le bagolo bao ba bego ba hlankela e le baahlodi, bao go bego go išwa ditaba tše bjalo go bona.”

Na o a Gopola?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go letela gore Modimo a diriše diphuthego mo lefaseng?

• Ke’ng seo bagolo ba se direlago phuthego le ge ba se ba phethagala?

• Phuthego ya geno e go aga bjang?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 26]

Baapostola le banna ba bagolo kua Jerusalema ba be ba hlankela e le sehlopha se bušago

[Seswantšho go letlakala 28]

Bagolo le bahlanka ba bodiredi ba hwetša ditaelo e le gore ba ka phethagatša boikarabelo bja bona ka phuthegong