Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Na Mokriste o swanetše go phema dino le dijo tšeo di nago le khafeine?

Beibele ga e ganetše Bakriste go ja goba go nwa kofi, teye, tšhokolete, maté le dino tša soda tše di nago le khafeine. Lega go le bjalo, Mangwalo a na le melao ya motheo yeo e ka re thušago go dira diphetho tše bohlale. Anke re thomeng ka go ela hloko lebaka leo ka lona batho ba bangwe ba phemago dino le dijo tšeo di nago le khafeine.

Lebaka le lengwe le legolo ke gore khafeine e ka lebelelwa e le sehlare-tagi seo se fetolago maikwelo a motho, seo se nago le tutuetšo e kgolo monaganong. E bile e ka lemalelwa. Puku e tlwaelegilego ya nyakišišo ya bo-rakhemisi e re: “Go nwa khafeine e ntši ka nako e telele go ka feleletša go dirile gore mmele o e tlwaele, e fetoge mokgwa le go dira gore motho a se kgone go phela ka ntle le yona. Motho a ka diragalelwa ke dilo tše bjalo ka go opša ke hlogo, go ferekana, go fela matla, go belaela le go tšewa ke samadikwe ka morago ga ge a kgaoditše le semeetseng go nwa khafeine.” Tsela yeo motho a ikwago ka yona ge a tlogela khafeine e ile ya akaretšwa ka go Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, gotee le ya ge motho a tlogela dihlare-tagi. Ka baka leo, go a kwagala gore ke ka baka la’ng Bakriste ba bangwe ba tshwenyegile, ka gobane ba nyaka go phema selo le ge e le sefe seo se lemalelwago gomme ba nyaka go bontšha boitshwaro.—Bagalatia 5:23.

Ba bangwe ba dumela gore khafeine e ka kgoma boemo bja motho bja tša maphelo goba bja lesea leo le se la hlwago le belegwa. Bakriste ba swanetše go rata Modimo ‘ka moya wa bona ka moka,’ ka baka leo ga ba dire selo le ge e le sefe seo se tla dirago gore ba se ke ba phela nako e telele. Le gona ka ge ba bile ba laelwa gore ba rate moagišani wa bona, ba phema dilo tšeo di ka gobatšago ngwana yo a se a hlwago a belegwa.—Luka 10:25-27.

Na ke mo go swanetšego go tshwenyega ka dilo tše bjalo tša tša maphelo? Go na le dithulano mabapi le tswalano magareng ga malwetši a fapa-fapanego le go nwa khafeine. Banyakišiši ba bangwe ba bile ba bega gore kofi e dira gore motho a phele gabotse. Ka 2006, makasine wa Time o begile gore: “Dinyakišišo tša mathomo di begile [gore khafeine] e ka dira gore motho a be le kankere ya sebudula, kgateletšego ya madi a magolo le malwetši a mangwe. Nyakišišo ya morago-rago bjale ga se ya ganetša dipolelo tšeo feela eupša gape e tlile ka mehola e mengwe e lemogegago. Khafeine e bonagala e šireletša motho gore a se ke a gobala sebete, a ba le bolwetši bja Parkinson, bolwetši bja swikiri, bja Alzheimer, bja go bopega ga makwate ka sabohlokong (gallstones), kgateletšego mohlomongwe gaešita le mehuta e mengwe ya kankere.” Makasine wa ditaba o begile mabapi le go dirišwa ga khafeine gore: “Taba-kgolo—e sa makatšego—ke go lekanyetša.”

Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go dira phetho ya motho ka noši yeo e theilwego kwešišong ya gagwe ya tsebišo yeo e lego gona ka nako yeo mabapi le khafeine le melaong ya motheo ya Beibele yeo e ka bago e akaretšwa. Ka mohlala, Mokriste yo e lego mma wa moimana a ka kgetha go tlogela go nwa khafeine nakong ya boimana bja gagwe ge e ba a nagana gore e ka kgoma lesea la gagwe leo le se la hlwago le belegwa. Ge e ba Mokriste a tlogela go nwa khafeine ka letšatši le tee gomme a hwetša gore o a ferekana goba o babja ka tsela e itšego, a ka eletšwa gore a tlogele khafeine, mohlomongwe ka lebakanyana. (2 Petro 1:5, 6) Bakriste ba bangwe ba swanetše go hlompha phetho e bjalo, ba se ke ba gapeletša gore motho a dire dilo ka tsela yeo bona ba di bonago ka yona.

Ge o dira phetho mabapi le dijo le dino tšeo di nago le khafeine, gopola keletšo ya Paulo e rego: “Go sa šetšwe gore le a ja goba le a nwa goba le dira selo le ge e le sefe se sengwe, dirang dilo tšohle bakeng sa letago la Modimo.”—1 Bakorinthe 10:31.