Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na go ba Sehlogo go tla ka gwa Fela?

Na go ba Sehlogo go tla ka gwa Fela?

Na go ba Sehlogo go tla ka gwa Fela?

BA BANTŠI ba ka bolela ntle le go dika-dika gore boithati ke selo se segolo seo se bakago sehlogo lefaseng la lehono. Dipeu tšeo di ilego tša bjalwa ke bao ba bitšwago moloko wa nna pele nywageng e mentši e fetilego, di tšweleditše setšhaba seo batho ba bantši ba sona ba tshwenyegilego kudu ka bona ka noši. Ba bantši ba ka dira selo le ge e le sefe seo ba ka kgonago go se dira gore ba hwetše seo ba se nyakago, gantši go feleletša ka go dira mediro e sehlogo. Se ke therešo e sego feela ka batho ka o tee ka o tee, eupša le ka ditšhaba ka kakaretšo.

Maphelo a batho ba bangwe a bonala a se sa le bohlokwa. Batho ba bangwe ba thabela go ba sehlogo. Go a ba thabiša, bjalo ka disenyi tšeo di bolelago gore di kweša ba bangwe bohloko e le feela go ithabiša. Eupša go ka thwe’ng ka batho ba dimilione bao go rata ga bona difilimi tšeo di bontšhago ntwa le bošoro go kgothaletšago intasteri ya difilimi gore e tšweletše difilimi tše sehlogo? Go boga ditiro tša bošoro mekerong ya difilimi le ya ditaba leboelela go dira gore batho ba bantši ba hloke kwelobohloko.

Ditiro tša sehlogo gantši di senya tsela ya mohlaselwa ya go nagana le go dira gore a sware ba bangwe ka sehlogo. Ge a bolela ka ntwa yeo e bakwago ke bošoro, Noemi Diaz Marroquín, yo e lego mohlahli Yunibesithing ya National Autonomous ya Mexico, o re: “Bošoro bo a rutwa, ke karolo ya setšhaba sa rena . . . Re ithuta go dira ditiro tša bošoro ge lefelo leo re lego go lona le di dumelela le go di kgothaletša.” Ke ka baka leo bao e kilego ya ba bahlaselwa ba ka feleletšago ba goboša ba bangwe, mohlomongwe ka ditsela tšeo bona ba ilego ba gobošwa ka tšona.

Maemong a mangwe, bao ba dirišago dilo tše bjalo ka dino-tagi le dihlare-tagi gampe, ba ka feleletša ka go ba šoro. Bao le bona ba sa swanelwago ke go tshedišwa mahlo ke batho bao ba belaelago ka mmušo wa bona, ka ge o palelwa ke go kgotsofatša dinyakwa tša batho. Ba bangwe ba batho bao, ka ge ba ikemišeditše go dira gore ba kwewe, ba fetogela ditirong tše sehlogo le go thekga ditiro tša botšhošetši, gantši ba gobatša batho ba se nago molato.

Lega go le bjalo, mohlomongwe o ka ipotšiša gore: ‘Na batho ba ithutile go ba sehlogo ka bobona? Bothata bjo bja lehono bo bakwa ke’ng?’

Ge e le Gabotse Sehlogo se Bakwa ke Mang?

Beibele e re botša gore Sathane Diabolo o na le tutuetšo e matla lefaseng le, e mmitša “modimo wa tshepedišo ye ya dilo.” (2 Bakorinthe 4:4) Ke moithati yo mogolo le motho yo sehlogo kudu legohleng. Jesu o mo hlalositše gabotse ge a re ke “mmolai wa batho” le “tatago maaka.”—Johane 8:44.

Ga e sa le go tloga tirong ya Adama le Efa ya go se kwe, batho ba bile ka tlase ga tutuetšo e matla ya Sathane. (Genesi 3:1-7, 16-19) Ka morago ga nywaga-kgolo e ka bago e 15, batho ba babedi ba pele ba ile ba hlanogela Jehofa, barongwa ba marabele ba ile ba fetoša mebele ya bona gore e be ya nama, ba ba le dikopano tša botona le botshadi le basadi gomme ba tšweletša morafe wa mahlakanasela wo o bitšwago Banefilimi. Ba be ba itlhaola ka seka sefe? Leina la morafe wo le nea karabo. Le ra gore “Bagale,” goba “bao ba dirago gore ba bangwe ba we.” Go molaleng gore e be e le bontwa-dumela bao ba ilego ba dira gore go be le bokgopo le boitshwaro bjo bo gobogilego, e lego dilo tšeo di bego di ka fedišwa feela ke Meetse-fula a tšwago go Modimo. (Genesi 6:4, 5, 17) Le ge Banefilimi ba ile ba fedišwa ke Meetse-fula ao, bo-tatago bona ba ile ba boela lefelong la moya e le batemona ba sa bonagalego.—1 Petro 3:19, 20.

Bohlatse bja gore barongwa ba marabele ba na le tshekamelo e sehlogo bo bonagetše mehleng ya Jesu ka mošemanyana yoo a bego a tsenwe ke motemona. Motemona o be a dula a swariša mošemanyana yo dithunthwane, a mo lahlela ka mollong le ka meetseng gore a mmolaye. (Mareka 9:17-22) Go molaleng gore ‘madira a bjalo a kgopo a moya’ a bonagatša semelo sa moetapele wa ona yo sehlogo le yo a se nago kwelobohloko, Sathane Diabolo.—Baefeso 6:12.

Lehono, tutuetšo ya batemona e tšwela pele go kgothaletša batho go dira sehlogo, bjalo ka ge go ile gwa bolelwa e sa le pele ka Beibeleng gore: “Mehleng ya bofelo go tla ba le dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona. Gobane batho e tla ba baithati, . . . ba go ipona, ba ikgogomošago, . . . ba go se leboge, ba go se botege, ba ba se nago maikwelo a borutho a tlhago, ba ba sa ikemišetšago go amogela tumelelano le ge e le efe, bathomeletši, ba se nago boitshwaro, ba bogale, ba go se rate go loka, baeki, ba hlogo-thata, ba tletšego boikgantšho, ba ratago maipshino go e-na le go rata Modimo, ba ba nago le sebopego sa boineelo go Modimo eupša ba latola matla a bjona; ba bjalo o ba furalele.”—2 Timotheo 3:1-5.

Boporofeta bja Beibele bo bolela gore mehla ya rena e hlobaetša kudu ka baka la gore ka morago ga ge Mmušo wa Modimo ka Kriste Jesu o hlomilwe ka 1914, Sathane le sehlopha sa gagwe sa batemona ba ile ba rakwa legodimong. Beibele e bolela gore: “Go madimabe lefase le lewatle, gobane Diabolo o theogetše go lena a galefile kudu, ka ge a tseba gore o na le nako e kopana.”—Kutollo 12:5-9, 12.

Na se se bolela gore maemo a ka se ke a kaonefala? Díaz Marroquín yo go boletšwego ka yena pejana, o boletše gore “batho ba kgona go ithuta go tlogela” mekgwa e sa kgahlišego. Lega go le bjalo, ka ge tutuetšo ya Sathane e phatlalala lefaseng lehono, motho a ka se kgone go ithuta go e tlogela ntle le ge a ka dumelela moya o matla o laola tsela ya gagwe ya go nagana le ya go dira dilo. Moya woo ke ofe?

Phetogo e a Kgonega—Bjang?

Go a thabiša gore moya o mokgethwa wa Modimo ke o matla kudu, le gona o ka fenya tutuetšo e nngwe le e nngwe ya batemona. O dira gore batho ba be le lerato gotee le boiketlo. E le gore ba be le moya wa Modimo, bohle bao ba nyakago go kgahliša Jehofa ba swanetše go efoga mekgwa le ditiro tšeo di bontšhago sehlogo. Se se nyaka gore motho a fetoše semelo sa gagwe gore se dumelelane le thato ya Modimo. Thato yeo ke efe? Ke gore re latele tsela ya Modimo kgaufsi-ufsi ka mo go ka kgonegago ka gona. Se se akaretša go lebelela ba bangwe ka tsela yeo Modimo a ba lebelelago ka yona.—Baefeso 5:1, 2; Bakolose 3:7-10.

Go ithuta tsela yeo Modimo a dirago dilo ka yona go tla go kgodiša gore Jehofa o kgahlegela batho ba bangwe. Ga se a ka a beba motho yo mongwe sefahlego goba le ge e le phoofolo. * (Doiteronomio 22:10; Psalme 36:7; Diema 12:10) Ga a kwane le sehlogo gotee le bohle bao ba dirago ditiro tše bjalo. (Diema 3:31, 32) Semelo se sefsa seo Jehofa a nyakago Bakriste ba se hlagolela, se ba thuša go tšeela ba bangwe godimo le go ba hlompha. (Bafilipi 2:2-4) Semelo seo se sefsa sa Bokriste se akaretša “maikwelo a borutho a bonolo a lešoko, botho, monagano o ikokobeditšego, boleta le bopelotelele.” Lerato ga se la swanela go hlokomologwa, “gobane ke setlemo se se phethagetšego sa botee.” (Bakolose 3:12-14) Na ga o dumele gore lefase e be e tla ba leo le fapanego ge nkabe dika tše di be di hwetšwa ka bontši?

Lega go le bjalo, o ka ba o ipotšiša ge e ba go kgonega go fetoša semelo ka mo go feletšego. Gona ela hloko mohlala wo wa kgonthe. Martín * o be a dula a hlabela mosadi wa gagwe mašata pele ga bana ba bona, gotee le go mmetha o šoro. Ka lekga le lengwe, boemo bo ile bja ba kotsi kudu moo bana ba ilego ba ya go nyaka thušo go baagišani. Ka morago ga nywaga e mmalwa, lapa le le ile la thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa. Martín o ile a ithuta gore o swanetše go ba motho wa mohuta ofe le kamoo a swanetšego go swara batho ba bangwe ka gona. Na o ile a kgona go fetoga? Mosadi wa gagwe o araba ka gore: “Nakong e fetilego, ge monna wa-ka a be a galefile o be a fetoga motho yo mongwe. Ka baka la seo, bophelo bja rena bo ile bja dula bo hlakahlakane ka nako e telele. Ga ke na mantšu a lekanego bakeng sa go leboga Jehofa ge a thušitše Martín gore a fetoge. Ga bjale ke tate yo botse le monna yo a kgahlišago.”

Wo ke mohlala o tee feela. Lefaseng ka bophara, batho ba dimilione bao ba ithutilego Beibele le Dihlatse tša Jehofa ba furaletše bošoro. Ee, go fetoga go a kgonega.

Go Fela ga Sehlogo ka Moka go a Batamela

Kgaufsinyane, Mmušo wa Modimo—pušo yeo e šetšego e hlomilwe legodimong ya Mmuši yo a nago le kwelobohloko, Kriste Jesu—o tla laola dilo ka moka lefaseng. O šetše o hlwekišitše legodimong, ka go tloša Sathane e lego mothopo wa bošoro bjohle, gotee le batemona ba gagwe. Kgaufsinyane Mmušo wa Modimo o tla kgotsofatša dinyakwa tša balata ba wona ba lefaseng bao ba ratago khutšo. (Psalme 37:10, 11; Jesaya 11:2-5) Yeo ke tharollo e nnoši ya kgonthe mathateng a lefase. Eupša go tla direga’ng ge o ka fetoga mohlaselwa wa bošoro nakong ya ge o sa letetše Mmušo wo?

Go itefeletša ka bošoro go ka se go thuše ka selo. Seo se tla dira gore bošoro e be bjo bontši. Beibele e re laletša gore re bote Jehofa, yoo ka nako ya gagwe a “tl’o xo nea motho tše di lebanexo ’tsela tš’axwe, tše di lekanexo dikenyô tša medirô y’axwe.” (Jeremia 17:10) (Bona lepokisi leo le sepedišanago le sehlogo se le le rego “Kamoo o ka Arabelago ka Gona Ditirong tše Sehlogo.”) Ke therešo gore o ka kwešwa bohloko ke go ba mohlaselwa wa ditiro tša bosenyi bjo sehlogo. (Mmoledi 9:11) Lega go le bjalo, Modimo a ka fetoša ditla-morago tša ditiro tše dingwe le tše dingwe tša bošoro, gaešita le tša lehu. Go ya ka kholofetšo ya gagwe, bao ba lego mogopolong wa gagwe, ba hwilego ka baka la ditiro tša bošoro ba tla phela gape.—Johane 5:28, 29.

Le ge go e-na le kgonagalo ya go ka ba bahlaselwa ba bošoro, re ka homotšwa ke go ba le tswalano ya kgaufsi le Modimo le go ba le kholofelo e tiilego dikholofetšong tša gagwe. Ela hloko Sara, yo ka ntle le thušo ya monna wa gagwe a ilego a godiša barwa ba gagwe ba babedi, a ba a kgonthišetša gore ba hwetša thuto e botse. Botšofading bja gagwe, barwa ba gagwe ba ile ba mo tlogela, ba se mo hlokomele ka dilo tša nama gaešita le ge a lwala. Lega go le bjalo, Sara yoo ga bjale e lego Mokriste, o re: “Le ge ke nyamile, Jehofa ga se a ka a ntlogela. Ke bona thekgo ya gagwe ka bana babo rena le dikgaetšedi ba moya, bao ba ntlhokomelago ka mehla. Ke tloga ke dumela ka go tia gore kgaufsinyane a ka se ke a rarolla mathata a-ka feela eupša o tla rarolla le mathata a batho bohle bao ba botago matla a gagwe le go dira tšeo a ba laelago tšona.”

Bana babo rena le dikgaetšedi ba moya bao Sara a bolelago ka bona ke bomang? Ke Bakriste-gotee le yena bao e lego Dihlatse tša Jehofa bao a kopanelago le bona. Ba bopa lapa la borwarre bja lefase ka bophara la batho bao ba nago le kwelobohloko, bao ba kgodišegilego gore kgaufsinyane go ba sehlogo go tla fela. (1 Petro 2:17) Go tla fedišwa mothopo wa bošoro, Sathane Diabolo goba mang le mang yo a itshwarago bjalo ka yena. “Mehla ye e sehlogo,” bjalo ka ge mongwadi yo mongwe a e bitša bjalo, e ka se hlwe e e-ba gona. Ke ka baka la’ng o sa ithute ka kholofelo ye ka go ikgokaganya le Dihlatse tša Jehofa.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 7 Bakeng sa go ahla-ahlwa ka mo go tseneletšego ga dika tša Modimo le semelo sa gagwe, bona puku ya Batamela Kgaufsi le Jehofa, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

^ ser. 1 Maina a mangwe a fetotšwe.

[Lepokisi go letlakala 6]

Kamoo o ka Arabelago ka Gona Ditirong tše Sehlogo

Lentšu la Modimo le nea keletšo e šomago mabapi le kamoo re ka lebeletšanago le sehlogo ka gona. Hlokomela kamoo o ka dirišago ka gona mantšu a bohlale a latelago:

“Se re: Bobe ke tlo lefetša! Letêla Morêna; ó tlo Xo thuša.”—Diema 20:22.

“Xe O ka bôna mmôtlana à hlakišwa, molaô le tokô di senywa naxeng, O se xakanêxê; xobane xo na e Moxolo kôkama-baxolo, Modiši kôkama-bohle”—Mmoledi 5:7.

“Go thaba ba moya o boleta, ka ge ba tla ja bohwa bja lefase.”—Mateo 5:5.

“Dilo tšohle, tše le nyakago batho ba le dira tšona, le lena ka mo go swanago le ba dire tšona.”—Mateo 7:12.

“Le se ke la bušetša bobe ka bobe go motho. Dirang dilo tše botse mahlong a batho bohle. Ge e ba go kgonega, go fihla moo go ithekgilego ka lena, e-bang le khutšo le batho bohle. Le se ke la itefeletša, baratiwa, eupša šuthelelang kgalefo; gobane go ngwadilwe gwa thwe: ‘Tefetšo ke ya-ka, ke tla lefetša, go re’alo Jehofa.’”—Baroma 12:17-19.

“Kriste o ile a tlaišega bakeng sa lena, a le tlogelela mohlala gore le latele dikgato tša gagwe kgaufsi. . . . Ge a be a rogwa, ga se a ka a ithogela. Ge a be a tlaišega, ga se a ka a tšhošetša, eupša o ile a dula a ikgafetše yo a ahlolago ka go loka.”—1 Petro 2:21-23.

[Diswantšho go letlakala 7]

Jehofa o rutile ba bantši gore ba furalele bošoro