Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o a Gopola?

Na o a Gopola?

Na o a Gopola?

Na o thabetše go bala ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Ge e ba go le bjalo, bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

• Re ka ithuta’ng papišong ya Jesu mabapi le moamogela-moeng yo a phegelelago? (Luka 11:5-10)

Papišo ye e bontšha boemo bja kgopolo bjo re swanetšego go ba le bjona ge re rapela. Re swanetše go kgopela ka go phegelela, goba re tšwele pele re kgopela moya o mokgethwa wa Modimo ka mo go kgethegilego. (Luka 11:11-13)—12/15, matlakala 20-22.

• Seswantšho sa Jesu sa mohlologadi le moahlodi se re ruta’ng? (Luka 18:1-8)

Se gatelela go nyakega ga gore re rapele. Go fapana le moahlodi, Jehofa o lokile le gona o nyaka go re thuša. Go feta moo, re swanetše go ba le tumelo e swanago le ya mohlologadi wa seswantšhong.—12/15, matlakala 26-28.

• Ke ka baka la’ng moapostola Paulo a ile a botša Bakriste ba Korinthe gore ba ‘katologe’? (2 Bakorinthe 6:11-13)

Go bonala ba bangwe phuthegong ya Korinthe ba be ba sa tšeele badumedi-gotee le bona godimo, e le dingame e bile ba timana dipelong tša bona. Re swanetše go dira boiteko bja go tšeela badumedi-gotee le rena godimo, le go katologa ka go thoma segwera se sefsa.—1/1, matlakala 9-11.

• Go swaiwa mo go bolelwago ka gona go Kutollo 7:3 ke eng?

Ge Modimo a tlotša Bakriste ka moya o mokgethwa, ke go swaiwa ga pele. Eupša Kutollo 7:3 e bolela ka go swaiwa ga mafelelo, e lego go bontšha gore batho bao ba kgethilwego ba kgonthišeditšwe gore ba bonagaditše potego ya bona ka botlalo.—1/1, matlakala 30-31.

• Ke’ng seo batswadi ba ka ithutago sona go tšwa pegong ya Beibele ya mabapi le Samuele?

Selo se bohlokwa ke gore ba swanetše go ruta bana ba bona lentšu la Modimo, bjalo ka ge batswadi ba Samuele ba ile ba mo ruta. Go tlaleletša moo, ba swanetše go kgothaletša bana ba bona go hlankela Jehofa ka go tsenela tirelo ya nako e tletšego.—1/15, matlakala 16.

• Re ka bontšha bjang gore re thabišwa ke go letela Jehofa?

Re “letile . . . letšatši la Jehofa,” re lebeletše pele kimologong ge a tla be a fediša batho ka moka ba sa kwego Modimo. (2 Petro 3:7, 12) Eupša le ge Jehofa a fagahletše go fediša bokgopo ka moka, o letile e le gore a ka phološa Bakriste ka tsela yeo e tla tlišago letago leineng la gagwe. Re swanetše go holofela gore Jehofa o tseba nako e swanetšego ya go gata mogato, eupša ge re sa letile, re swanetše go mo reta ka mafolofolo. (Psalme 71:14, 15)—3/1, matlakala 17-18.

• Na Noa o išitše diphoofolo tše šupago tša mohuta o mongwe le o mongwe o sekilego ka arekeng goba ke ditona tše šupago le ditshadi tše šupago tša e nngwe le e nngwe e sekilego?

Noa o ile a botšwa gore a “tšee tše di šupago tše di šupago” go diphoofolo tše di sekilego. (Genesi 7:1, 2, PK) Ka Seheberu, polelwana “tše di šupago tše di šupago” ka go lebanya ke “šupa šupa.” Tsela yeo ya go bolela ga e re gore e swanetše go ba ditona tše šupa le ditshadi tše šupa bjalo ka ge ditemana tša Dibeibele tše dingwe di bontšha. Go molaleng gore Noa o tšere diphoofolo tše šupago tša mohuta o swanago, ditona tše tharo le ditshadi tše tharo le e nngwe ya bošupa yeo ka morago ga nako a bego a ka dira sehlabelo ka yona. (Genesi 8:20)—3/15, matlakala 31.

• Ke ka baka la’ng Bakriste ba swanetše go “akanya” ka mafelelo a tumelo ya bagolo, bao ba etelelago pele?

Moapostola Paulo o re laletša gore re ‘akanye,’ goba go šetša, mafelelo a boitshwaro bja potego bja bagolo le go latela mehlala e bjalo ya tumelo. (Baheberu 13:7) Re dira se ka gobane re laelwa ke Lentšu la Modimo go dira bjalo. Le gona, re kgodišegile gore bagolo ba kgahlegela Mmušo le gore ba re kgahlegela go tšwa pelong.—4/1, letlakala 28.