Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Jefeta O Phethagatša Keno ya Gagwe go Jehofa

Jefeta O Phethagatša Keno ya Gagwe go Jehofa

Jefeta O Phethagatša Keno ya Gagwe go Jehofa

MOHLABANI wa mofenyi o boa gae ka morago ga go lokolla setšhaba sa gabo kgatelelong. Morwedi’agwe o tla a kitima go tlo mo gahlanetša, a bina ka lethabo e bile a letša moropana. Ge mohlabani yo a mmona, a gagola diaparo tša gagwe, go e na le go thaba. Ka baka la’ng? Na le yena ga a thabišwe ke ge a boile a bolokegile? Ke ntwa efe yeo a fentšego go yona? Monna yo ke mang?

Ke Jefeta, yo mongwe wa baahlodi ba Isiraele ya bogologolo. Eupša go araba dipotšišo tše dingwe ka moka le go bona seo pego ye e se bolelago go rena, re swanetše go ela hloko ditiragalo tša pele ga poelano ye yeo e sa tlwaelegago.

Maemo a Thata Kua Isiraele

Jefeta o phela mehleng ya maemo a thata. Baisiraele ba gabo ba be ba lahlile borapedi bjo bo sekilego gomme ba hlankela medimo ya Sidone, Moaba, Amoni le Filisita. Ka baka leo Jehofa o gafela batho ba gagwe go Baamoni le Bafilisita, bao ba ba gatelelago ka nywaga e 18. Badudi ba Gileada, yeo e lego ka bohlabela bja Noka ya Jorodane, ba gateletšegile kudu. * Mafelelong, Baisiraele ba a hlaphogelwa, ba a itshola le go tsoma thušo ya Jehofa, ba thoma go mo hlankela le go tloša medimo e šele gare ga bona.—Baahlodi 10:6-16.

Baamoni ba hloma mešaša kua Gileada, gomme Baisiraele ba bokana gore ba yo lwa le bona. Eupša Isiraele ga e na moetapele. (Baahlodi 10:17, 18) Ka yona nako yeo, Jefeta o na le mathata a gagwe ka noši. Barwarragwe bao ba nago le megabaru ba be ba mo rakile gore ba utswe bohwa bja gagwe. Ka gona Jefeta o hudugela Tobe, tikologo e lego ka bohlabela bja Gileada le e lego kotsing ya go hlaselwa ke manaba a Isiraele. “Banna ba lonya,” mohlomongwe bao ba bego ba tlogedišitšwe modiro ke bagateledi goba bao ba rabetšego malebana le bohlanka bja bona, ba bokana ga Jefeta. Ba “tšwa naê,” mohlomongwe se se ra gore ba felegetša Jefeta ge a etelela madira pele kgahlanong le baagišani ba bašoro. Go ka direga gore Mangwalo a bitša Jefeta “moxale” ka baka la sebete sa gagwe le bokgoni bja gagwe bjo bo sa tlwaelegago bja go lwa. (Baahlodi 11:1-3) Ka gona, ke mang yo a tlago go eta Isiraele pele kgahlanong le Baamoni?

“Tlaa O bê Kêta-pele ya Rena”

Banna ba bagolo ba Gileada ba kgopela Jefeta gore: “Tlaa O bê kêta-pele ya rena.” Ge e ba ba nagana gore o tla fo ya gagabo le semeetseng, ba fošitše. O araba ka gore: “A xa se lena ba Le nthloilexo la ntêlêka lapeng la tate! Le re’ng xe Le tlaletšwe la tla xo nna?” Ruri go be go sa bontšhe toka gore ba gane Jefeta pele gomme ka morago ba tle ba nyake thušo ya gagwe!—Baahlodi 11:4-7.

Jefeta a ka ba ketapele kua Gileada ge feela ba ka mo nea selo se tee seo a se kgopelago. O re: “Xe Morêna a ka ba xafêla nna, a ké mo ke tl’o xo ba mokxôma wa lena?” Phenyo e be e tla bontšha gore ba thekgwa ke Modimo, eupša Jefeta gape o ikemišetša go kgonthišetša gore molao wa Modimo ga o robje ge maemo a a thata a se na go feta.—Baahlodi 11:8-11.

Ditirišano le Amoni

Jefeta o leka go rerišana le Baamoni. O romela batseta go kgoši ya bona go kwa lebaka la pefelo ya Baamoni. Karabo e na le tatofatšo ye: Ge Baisiraele ba be ba e-tšwa Egipita, ba ile ba tšea tikologo ya Baamoni, gomme e swanetše go bušetšwa go bona.—Baahlodi 11:12, 13.

Ka ge a e-na le kwešišo e tseneletšego ya histori ya Isiraele, ka bokgoni Jefeta o bontšha Baamoni phošo ya bona. O ba botša gore Baisiraele ga se ba ka ba goboša Amoni, Moaba goba Edomo ge ba be ba e-tšwa Egipita; le gore naga yeo e lwelwago e be e se ya Baamoni nakong ya Khudugo ya Baisiraele. Naga yeo e be e le ya Baamoro, eupša Modimo o ile a gafela kgoši ya bona, Sihoni, diatleng tša Baisiraele. Go oketša moo, Baisiraele ba be ba e-na le nywaga e 300 ba dula lefelong leo. Ke ka baka la’ng Baamoni ba e nyaka gona bjale ka morago ga nako e telele gakaakaa?—Baahlodi 11:14-22, 26.

Jefeta gape o lebiša tlhokomelo tabeng yeo e bakilego tlaišego ya Isiraele: Modimo wa therešo ke mang? Na ke Jehofa goba ke medimo ya naga yeo Isiraele e dulago go yona? Ge nkabe Kamosi a be a e-na le matla, na a ka ba a se a a diriša go thopolla naga ya batho ba gagwe? Ye ke ntwa magareng ga bodumedi bja therešo le bodumedi bja maaka, bjo bo etwago pele ke Baamoni. Ka gona Jefeta o phetha ka mo go kwagalago gore: “Lehono xôna, Ba-Isiraele le Ba-Amoni a ba ahlolêlwê ke Morêna, e lexo yêna Moahlodi.”—Baahlodi 11:23-27.

Kgoši ya Amoni ga e theetše molaetša o matla wa Jefeta. “Ké mo Jefeta a tletšwexo ke môya wa Morêna, a phatša naxa ya Gileada le ya Manase,” mohlomongwe a rapa banna gore ba ye ntweng.—Baahlodi 11:28, 29.

Keno ya Jefeta

A tsoma thušo ya Modimo ka phišego, Jefeta o enela Modimo ka gore: “Xe Ba-Amoni O ka ba xafêla diatleng tša-ka, Xôna mohlá ke boaxo kè e-tšwa xo Ba-Amoni ntwa xe e fedile, ke tlo nthša se ke tl’o xo xahlana nasô’ sè e-tšwa ka mojakô wa ntlo ya-ka, ka se dira sehlabêlô.” Ge a arabela go seo, Modimo o šegofatša Jefeta ka go mo thuša go pšhatla metse e 20 ya Baamoni ka “polao e kxolo,” ka go rialo a fenya manaba a Isiraele.—Baahlodi 11:30-33.

Ge Jefeta a boa ntweng, yoo a mo gahlanetšago ke morwedi’agwe yo a rategago, ngwana wa gagwe a nnoši! Pego e re: “A re xo mmôna a xaxola diaparô tša xaxwe, a re: Aowii! Ngwan’a-ka! O nthôbaxanya bya’ng? Ké ka ’baka la’ng kè nyamišwa ke wene? Xobane ke enetše Morêna, xomme nka se kxônê xo hlanoša.”—Baahlodi 11:34, 35.

Na ruri Jefeta o tla dira morwedi’agwe sehlabelo? Aowa. Seo ga se seo se bego se le ka kgopolong ya gagwe. Jehofa o hloile dihlabelo tša kgonthe tšeo di dirwago ka batho, e lego o mongwe wa mekgwa e kgopo ya Bakanana. (Lefitiko 18:21; Doiteronomio 12:31) Moya wa Modimo ga se wa thuša Jefeta go dira keno feela eupša Jehofa gape o ile a šegofatša maiteko a gagwe. Mangwalo a reta Jefeta bakeng sa tumelo ya gagwe le tema yeo a e kgathilego ka go dumelelana le morero wa Modimo. (1 Samuele 12:11; Baheberu 11:32-34) Ka baka leo, sehlabelo seo se dirwago ka motho—polao—ke selo seo a sa kago a se nagana. Ka gona, Jefeta o be a nagana’ng ge a be a dira keno ya go neela ka motho go Jehofa?

Ka ntle le pelaelo Jefeta o be a e-ra gore o tla neela motho yo a bego a tla gahlana le yena tirelong ya Modimo feela. Molao wa Moše o be o dumelela gore batho ba enele Jehofa ka tsela e bjalo. Ka mohlala, basadi ba be ba hlankela lefelong la borapedi, mohlomongwe ka go ga meetse. (Ekisodo 38:8; 1 Samuele 2:22) Ga go tsebje gakaalo ka tirelo e bjalo goba gaešita le ge e ba e be e le ya bophelo ka moka. Go bonagala Jefeta a be a naganne ka boineelo bjo bjalo ge a be a ena, le gona go bonagala kholofetšo ya gagwe e be e bolela ka tirelo ya bophelo ka moka.

Bobedi morwedi wa Jefeta gomme ka morago Samuele wa mošemane ba ile ba dira ka go dumelelana le seo bakeng sa go phethagatša dikeno tša batswadi ba bona bao ba bego ba boifa Modimo. (1 Samuele 1:11) Bjalo ka morapedi yo a botegago ka go se kwanantšhe wa Jehofa, morwedi wa Jefeta le yena o be a kgodišegile ka mo go swanago gore keno ya tatagwe e be e swanetše go phethagatšwa. Sehlabelo seo e be e le se segolo, ka gobane se be se bolela gore o be a ka se tsoge a nyetšwe. O ile a llela bokgarebe bja gagwe ka gobane Moisiraele yo mongwe le yo mongwe o be a kganyoga go ba le bana e le gore a ka godiša leina le bohwa bja lapa labo. Go Jefeta, go phethagatša keno yeo go be go bolela gore o swanetše go lahlegelwa ke go dula le ngwana a nnoši wa gagwe yo a rategago.—Baahlodi 11:36-39.

Bophelo bja ngwanenyana yo yo a botegago e be e se bja lefeela. Tirelo ya nako e tletšego ka ngwakong wa Jehofa e be e le tsela ya gagwe e botse kudu, e kgotsofatšago le e retegago ya go godiša Modimo. Ka go rialo, “ka ngwaxa o mongwê le o mongwê basetsana ba Isiraele ba ya ba fetša matšatši a manê ba tlotla morwedi wa Jefeta monna wa xa Gileada.” (Baahlodi 11:40) Gomme ka ntle le pelaelo o ile a thabela tirelo ya gagwe go Jehofa.

Ba bantši gare ga batho ba Modimo lehono ba kgetha bophelo bja tirelo ya nako e tletšego bjalo ka babulamadibogo, baromiwa, badiredi ba basepedi goba ditho tša malapa a Bethele. Se se bolela go se bone ditho tša lapa gantši kamoo motho a bego a ka rata ka gona. Lega go le bjalo, ka moka bao ba akaretšwago ba ka thabela tirelo e bjalo e kgethwa yeo e direlwago Jehofa.—Psalme 110:3; Baheberu 13:15, 16.

Go Rabela Malebana le Tlhahlo ya Modimo

Ge re lebelela morago mehleng ya Jefeta, re bona gore Baisiraele ba bantši ba gana tlhahlo ya Jehofa. Go sa šetšwe bohlatse bja gore Modimo o thekga Jefeta, Baefuraimi ba lwa le yena. Ba nyaka go tseba lebaka la gagwe la go se ba biletše go ya ntweng. Ba be ba bile ba ikemišeditše go “thšumêlêla” Jefeta ka ngwakong wa gagwe!—Baahlodi 12:1.

Jefeta o bolela gore o ile a bitša Baefuraimi, eupša ga se ba ka ba fetola. Go sa šetšwe seo, Modimo o bile mofenyi ntweng yeo. Na bjale ba ferekanywa ke gore Bagileada ga se ba ba botša ge ba be ba kgetha Jefeta bjalo ka molaodi wa madira? Ge e le gabotse, pelaelo ya Baefuraimi e bontšha borabele malebana le Jehofa, gomme ga go se sengwe seo se kago dirwa ntle le go lwa le bona. Baefuraimi ba ile ba fenywa ntweng yeo e bego e sa tšwa go lwiwa. Ka ge ba be ba palelwa ke go bitša lentšu leo ba bego ba lekwa ka lona la “šibolethe” gabotse, banna ba Efuraimi bao ba bego ba tšhaba ba ile ba lemogwa gabonolo. Palo-moka ya Baefuraimi bao ba hwilego ntweng yeo ke 42 000.—Baahlodi 12:2-6.

A nako e nyamišago gakaakaang historing ya Isiraele! Dintwa tšeo di fentšwego ke Baahlodi Othiniele, Ehudi, Baraka le Gideoni di ile tša tliša khutšo. Mo nakong ye ga go bolelwe selo ka khutšo. Pego yeo e fo phetha ka gore: “Jefeta ó feditše nywaxa e selêlaxo à ahlolêla Isiraele. Xomme Jefeta monna wa Gileada a hwa, a bolokwa lebitleng mo motseng o mongwê wa metse ya Gileada.”—Baahlodi 3:11, 30; 5:31; 8:28; 12:7.

Re ka ithuta’ng go se ka moka? Re ka ithuta gore gaešita le ge bophelo bja Jefeta bo be bo tletše ka dintwa, o be a botegela Modimo. Monna yo wa mogale o ile a bolela ka Jehofa ge a be a bolela le banna ba bagolo ba Gileada, Baamoni, morwedi’agwe gotee le Baefuraimi, gomme o dirile bjalo le ge a be a ena. (Baahlodi 11:9, 23, 27, 30, 31, 35; 12:3) Modimo o ile a putsa Jefeta bakeng sa boineelo bja gagwe, ka go mo diriša le go diriša morwedi’agwe go godiša borapedi bjo bo sekilego. Nakong ya ge ba bangwe ba be ba lahla ditekanyetšo tša Modimo, Jefeta o ile a di kgomarela. Ka go swana le Jefeta, na o tla dula o e-kwa Jehofa?

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 3 Baamoni e be e le batho ba sehlogo o šoro. Nywaga ya ka tlase ga e 60 ka morago, ba ile ba tšhošetša ka gore ba tla gonya leihlo la ka go le letona la modudi yo mongwe le yo mongwe wa motseng wa Gileada wo ba bego ba o tšhošetša. Moporofeta Amosi o ile a bolela ka nako ya ge ba be ba phula dimpa tša basadi ba baimana ba Gileada.—1 Samuele 11:2; Amosi 1:13.