Ke Ka Baka La’ng re Bokana Gotee?

MONNA wa Christine o ile a mo tlogela go sa letelwa—ka morago ga nywaga e 20 ba nyalane. Christine o ile a ikhwetša a swanetšwe ke go godiša barwa ba šupa le morwedi o tee, a nnoši. Nywaga ya bona e be e tloga go e 7 go ya go e 18. O re: “Ga bjale ke be ke swanetše go dira diphetho tše dikgolo ke nnoši. Ke be ke imelwa ke boikarabelo gomme ke duma go hwetša thekgo le tlhahlo.” O ile a hwetša kae thušo yeo a bego a e nyaka?

Christine o re: “Diboka tša Bokriste di phološitše bophelo bja-ka le bja lapa la-ka. Dibokeng, re ile ra thekgwa ke bagwera ba rena le go hlahlwa ke Lentšu la Modimo. Go ba gona dibokeng ka mehla go re thušitše dikarolong tše bohlokwa tša bophelo bja lapa la rena.”

Dinakong tše tše “di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona,” ka moka re swanetše go lebeletšana le diteko tše fapa-fapanego. (2 Timotheo 3:1) Go swana le Christine, o ka ba o lebelela diboka tša Dihlatse tša Jehofa di le bohlokwa bakeng sa tumelo ya gago, e lego karolo e bohlokwa borapeding bja gago go Jehofa. Goba gona, diboka tše hlano tšeo di lokišeditšwego bakeng sa beke e nngwe le e nngwe di tutuetša lerato la gago go Modimo, di matlafatša kholofelo ya gago ka bokamoso le go go nea tlhahlo e theilwego Beibeleng ya mabapi le kamoo o ka lebeletšanago le diteko.

Lega go le bjalo, go na le bao ba bonago go le thata go ya dibokeng ka mehla. Bofelong bja letšatši ba ba ba lapile, gomme kgopolo ya go apara ka tsela e swanetšego le go tšea leeto la go ya dibokeng e ba nola moko. Ba bangwe ba lemoga gore nako ya bona ya mošomo e dula e thulana le ya diboka. Bakeng sa go ba gona dibokeng tše ka moka, ba swanetše go hwetša mogolo o monyenyane goba ba swanetše go tlogela mošomo. Ba mmalwa ba ka foša go ya dibokeng ka baka la gore ba nagana gore mohuta o itšego wa boithabišo o ka lapološa kudu go feta go ba gotee le phuthego.

Ka gona, go na le mabaka afe ao a re tutueletšago go ba gona dibokeng tša Bokriste? O ka dira bjang gore dinako tše bjalo di go lapološe? Bakeng sa go thuša go araba dipotšišo tše, a re hlahlobe taletšo e borutho ya Jesu yeo e begilwego go Mateo 11:28-30. O boletše gore: “Tlang go nna, lena bohle bao le lapišitšwego le go imelwa, ke tla le lapološa. Rwalang joko ya-ka le ithute go nna, gobane ke wa moya o boleta e bile ke wa pelo e ikokobeditšego, gomme le tla hweletša meoya ya lena tapologo. Gobane joko ya-ka e botho, morwalo wa-ka o bohwefo.”

 “Tlang go Nna”

Jesu o boletše gore: “Tlang go nna.” Tsela e nngwe ya go arabela taletšong yeo ke ka go ya dibokeng ka mehla. Go na le lebaka le bohlokwa la gore re be gona, ka ge ka nako e nngwe Jesu a itše: “Moo go lego ba babedi goba ba bararo ba kgobokane gotee ka leina la-ka, le nna ke gona gare ga bona.”—Mateo 18:20.

Lekgolong la pele la nywaga, Jesu ka boyena o laleditše batho ba mehuta-huta gore ba mo latele. Ka go rialo, o ile a ba nea sebaka sa gore ba be le tswalano ya kgaufsi le yena. Ba bangwe ba ile ba amogela taletšo ya gagwe le semeetseng. (Mateo 4:18-22) Ba bangwe ba dumelela dilo tše bjalo ka kganyogo ya dilo tše di bonagalago di ba thibela go amogela taletšo yeo. (Mareka 10:21, 22; Luka 9:57-62) Ge Jesu a bolela le bao ba ilego ba mo latela o ile a ba botša mantšu a ao a kgothatšago, a rego: “Ga se la nkgetha eupša ke nna ke le kgethilego.”—Johane 15:16.

Ka morago ga lehu le go tsošwa ga gagwe, Kriste o ile a se sa ba le barutiwa ba gagwe ka mmele wa nama. Eupša o be a sa dutše a e-na le bona ka kgopolo ya gore o be a hlahla modiro wa bona e bile a šeditše le karabelo ya bona tlhahlong ya gagwe. Ka mohlala, nywaga e ka bago e 70 ka morago ga tsogo ya gagwe, Jesu o ile a hlahla le go kgothatša diphuthego tše šupago tša Asia Minor. Dipolelo tša gagwe di bontšhitše gore o tseba matla le mafokodi a ditho tša diphuthego tšeo gabotse.—Kutollo 2:1–3:22.

Jesu o sa dutše a kgahlegela morutiwa yo mongwe le yo mongwe wa gagwe. O holofetša gore: “Bonang! Ke na le lena matšatši ka moka go fihla bofelong bja tshepedišo ya dilo.” (Mateo 28:20) Ga bjale re phela nakong ya bofelo, ka gona re swanetše go arabela taletšong ya Jesu ya gore re mo latele. Ge e le gabotse, go dira bjalo go nyaka gore re ye dibokeng ka mehla. Jesu o nyaka gore re mo theetše gomme re ‘rutwe ka yena’ ka dithuto tšeo di theilwego Beibeleng le dipolelo tšeo di newago ka mehla dibokeng. (Baefeso 4:20, 21) Na o arabela taletšong ya Jesu, e rego: “Tlang go nna”?

“Lena Bohle Bao le Lapišitšwego le go Imelwa”

Lebaka le bohlokwa la go ya dibokeng tša Bokriste ke bakeng sa go hwetša kgothatšo. (Baheberu 10:24, 25) Bontši bja rena ruri bo ‘lapile e bile bo imelwa’ ka ditsela tše dintši. O ka ba o lapišitšwe ke dilo tšeo di go tshwenyago, tše bjalo ka malwetši. Dibokeng tša Bokriste, o ka thabela go kgothatšana le ba bangwe. (Baroma 1:11, 12) Ka mohlala, o tla kwa dikarabo tšeo di matlafatšago, wa gopotšwa ka kholofelo ya gago e theilwego Beibeleng gotee le go bona tumelo ya ba bangwe bao ba kgotlelelago diteko. Tše ka moka di ka go thuša go kgotlelela le go bea mathata a gago maemong a swanetšego.

Ela hloko seo mosadi yo mongwe wa Mokriste yoo a tshwenywago ke bolwetši bja go se alafege a se boletšego. O hlalosa gore: “Bolwetši bja-ka bo nyaka gore ke fetše nako e itšego ke le sepetlele. Go ya dibokeng ka morago ga ge o be o dutše sepetlele e ka ba tlhohlo, eupša ke moo ke swanetšego go ba gona. Borutho le lerato la bana babo rena le dikgaetšedi di tlaleletša lethabong la-ka, le gona thuto le tlhahlo tšeo di newago ke Jehofa le Jesu di dira gore ke be le morero bophelong.”

“Joko Ya-ka e Botho, Morwalo Wa-ka o Bohwefo”

Hlokomela gore Jesu o boletše temaneng ye re e ahla-ahlago, gore: “Le ithute go nna.” Ka go ithuta go Jesu, re ba barutiwa ba gagwe, le gona re rwala joko ya gagwe ge re ineela go Modimo le go kolobetšwa. (Mateo 28:19, 20) Go tšea karolo ka mehla dibokeng go bohlokwa, ge e ba re nyaka go dula re le barutiwa ba Jesu. Ka baka la’ng? Ka baka la gore dibokeng tša Bokriste ke moo re ithutago ka Jesu, dithuto tša gagwe le ka mekgwa ya gagwe ya go dira dilo.

Ke morwalo ofe woo Kriste a nyakago re o rwala? Ke morwalo woo le yena a o rwelego —tokelo ya go dira thato ya Modimo. (Johane 4:34; 15:8) Go kwa ditaelo tša Modimo go nyaka maiteko, eupša morwalo wo ga se o boima moo re ka palelwago ke go o rwala. O ka bonala o le boima ge e ba re leka go o rwala ka matla a rena. Lega go le bjalo, ge e ba re rapelela moya wa Modimo e bile re iphepa ka dijo tša moya tšeo di hwetšwago dibokeng, re tla amogela “matla a fetago a tlwaelegilego” a tšwago go Modimo. (2 Bakorinthe 4:7) Ka go lokišeletša diboka le go tšea karolo go tšona, lerato leo re ratago Jehofa ka lona le gola le go feta. Le gona ge e ba re tutuetšwa ke lerato, ditaelo tša Modimo “ga di [be] boima.”—1 Johane 5:3.

Batho ka kakaretšo ba lebeletšana le ditlhohlo tše bjalo ka go hwetša sa go iphediša, go rarolla mathata a tša maphelo le go rarolla mathata a motho ka noši. Lega go le bjalo, ga re ithekge ka bohlale bja batho ge re a rarolla. Diboka tša Bokriste di re thuša go ‘tlogela go belaela,’ ka ge Jehofa a kgotsofatša dinyakwa tša rena e bile a re thuša go lebeletšana le mathata. (Mateo 6:25-33) Ee, diboka tša Bokriste ke ponagatšo ya lerato la Modimo.

“Ke wa Moya o Boleta e Bile ke wa Pelo e Ikokobeditšego”

E be le mokgwa wa Jesu go ya sinagogeng, moo Lentšu la Modimo le bego le ahla-ahlwa. Ka nako e nngwe ge a le moo, Jesu o ile a tšea lengwalo la go phuthwa la Jesaya gomme a bala: “Moya wa Jehofa o go nna, gobane o ntloleditše go tsebiša badiidi ditaba tše dibotse, o nthomile gore ke bolele tokologo go mathopša le go bolela gore difofu di bone gape, go lokolla ba ba gateletšwego, go bolela ngwaga wo o amogelegago wa Jehofa.” (Luka 4:16, 18, 19) Ruri go swanetše go ba go ile gwa thabiša kudu go kwa Jesu a diriša mantšu ao ka gore: “Lehono lengwalo le leo le sa tšwago go le kwa le phethagetše”!—Luka 4:21.

Jesu, “modiši yo mogolo” yo a nago le moya o boleta, o sa dutše a okametše balatedi ba gagwe. (1 Petro 5:1-4) Ka tlase ga tlhahlo ya gagwe, “mohlanka yo a botegago le wa temogo” o kgethile badiši ka diphuthegong tša Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka bophara. (Mateo 24:45-47; Tito 1:5-9) Banna ba ba ‘diša phuthego ya Modimo’ ka moya o boleta le go e beela mohlala o mobotse ka go ba gona dibokeng ka mehla. O ka bontšha go leboga “dimpho tšeo e lego batho” ka go ba gona dibokeng, moo o ka kgothatšago ba bangwe ka go ba gona ga gago le ka go tšea karolo.—Ditiro 15:30-33; 20:28; Baefeso 4:8, 11, 12.

“Le tla Hweletša Meoya ya Lena Tapologo”

Ge o le dibokeng tša Bokriste, ke’ng seo o ka se dirago go kgonthišetša gore diboka e ba tše lapološago e le ka kgonthe? Tsela e nngwe ke ka go diriša keletšo ya Jesu, e rego: “Elang hloko kamoo le theetšago ka gona.” (Luka 8:18) Batho bao ba bego ba tloga ba nyaka go ithuta ba ile ba theetša Jesu ka kelohloko. Ba ile ba mo kgopela gore a hlalose diswantšho tša gagwe, gomme ba feleletša ka go putswa ka kwešišo e tseneletšego.—Mateo 13:10-16.

O ka ekiša batho ba bjalo bao ba swerwego ke tlala ya moya ka go theetša ka kelohloko dipolelo tšeo di newago dibokeng tša rena. (Mateo 5:3, 6) Bakeng sa go go thuša go dula o tsepamišitše kgopolo, leka go sepedišana le mokgwa wa seboledi wa go nea mabaka. Ka mogopolong ipotšiše dipotšišo tšeo di swanago le tše: ‘Nka diriša tsebišo ye bjang bophelong bja-ka? Nka e diriša bjang go thuša ba bangwe? Nka hlalosa taba ye bjang?’ Go tlaleletša moo, bala mangwalo ao a dirišwago ke seboledi go thekga dintlha tša sona tše dikgolo. Ge o ela hloko kamoo o theetšago ka gona, ke moo diboka e tlago go ba tše lapološago.

Ka morago ga diboka, ahla-ahla lenaneo le ba bangwe. Lebiša tlhokomelo go seo se bego se ahla-ahlwa le kamoo se ka dirišwago ka gona. Dipolelo tše agago di dira gore diboka di lapološe kudu.

Re tloga re e-na le mabaka ka moka a go bokana gotee. Ka morago ga go boeletša mehola yeo e sa tšwago go ahla-ahlwa, ke ka baka la’ng o sa ipotšiše gore, ‘Ke arabela bjang taletšong ya Jesu e rego: “Tlang go nna”?’

[Seswantšho go letlakala 11]

Na mediro e mengwe e go šitiša go ya dibokeng?