Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Nka Thuša Bana Ba-ka Bjang Gore ba Rutege e le ka Kgonthe?

Nka Thuša Bana Ba-ka Bjang Gore ba Rutege e le ka Kgonthe?

Nka Thuša Bana Ba-ka Bjang Gore ba Rutege e le ka Kgonthe?

GO RUTA ngwana go ka swantšhwa le leeto le le thabišago le le thata. Ke leeto leo o le sepelago le bana ba gago. O a ba kgothatša gomme ka lerato wa ba nea tlhahlo, o ba thuša go tšwela pele ba sepela tseleng ya bophelo. Go na le dilo tše dintši kudu tšeo ba ka ithutago tšona!

E le gore ba atlege le go thaba e le ka kgonthe bophelong, bana ba swanetše go hlagolela ditekanyetšo tša boitshwaro le tša moya, ba ithute go kgethologanya se se nepagetšego go se se fošagetšego. Ge ba thoma go tseba Jehofa le go mo rata, thuto ya bona e tla ba e putsago e le ka kgonthe gomme ditaelo tše ba di hwetšago e tla ba tša sa ruri. Bjalo ka motswadi, o kgatha tema e kgolo mabapi le seo bana ba gago ba ithutago sona le kamoo ba se lebelelago ka gona le go kwešiša seo ba ithutago sona.

Go na le ditlhohlo tšeo go swanetšego go swaraganwa le tšona leetong le. Bana ba kgahlišwa ke dilo, gomme ba ka ithuta dilo tše dintši tše di sa agego ge ba se ka gae. Re phela lefaseng leo le bušwago ke Sathane Diabolo. (1 Johane 5:19) O kgahlegela thuto ya bana ba gago, eupša ka mabaka ao a tlogago a fapa-fapane. Sathane ke morutiši yo a nago le bokgoni le yo a nago le phihlelo e ntši—eupša ke yo kgopo e le ruri. Gaešita le ge a itira tše e kego ke “morongwa wa seetša,” seetša seo a se neago ke sa bofora e bile ga se dumelelane le Lentšu la Jehofa le thato ya gagwe. (2 Bakorinthe 4:4; 11:14; Jeremia 8:9) Diabolo le batemona ba gagwe ke dikgwari tša bofora, go kgothaletša boithati, go se botege le go phuhlama ga boitshwaro.—1 Timotheo 4:1.

O ka dira’ng go šireletša bana ba gago gore ba se ke ba arošwa? O ka ba ruta bjang go amogela se e lego therešo le se se holago? Mogato o bohlokwa ke go itebeledišiša. O swanetše go bea mohlala o mobotse. Le gona, go bohlokwa gore o amogele boikarabelo bja gago bja go tlwaetša bana ba gago gomme o fetše nako e nyakegago bakeng sa go dira bjalo. Lega go le bjalo, pele ga ge re ka hlahloba dintlha tše, anke re boneng motheo wa thuto e holago.

Motheo wa Thuto e Holago

Re ka ithuta go Kgoši ya Isiraele e lego Salomo, yo mongwe wa banna ba bohlale kudu bao ba kilego ba phela. Beibele e re botša gore: “Modimo a nea Salomo bohlale le tsebô e kxolo ka kudu. Pelo ya xaxwe e be e akaretša dilô tše bontši bo-ka lešabašaba la lewatleng. Bohlale bya Salomo bya xola bya feta bohlale bya ba Bohlabêla, le mahlale ka moka a Ba-Egipita.” Salomo o be a kgona go “bolêla . . . diêma tše dikete tše tharo; ’me difela tša xaxwe e be e le tše sekete le metšô e fetšaxo seatla.” O be a tseba kudu ka dimela le ka bophelo bja diphoofolo. (1 Dikxoši 4:29-34) Le gona, kgoši Salomo o ile a etelela pele mediro ya go aga kua Isiraele, go akaretša le go agwa ga tempele e kgolo ya Jehofa kua Jerusalema.

Mangwalo a Salomo, a bjalo ka ao a hwetšwago pukung ya Mmoledi, a bontšha gore o be a kwešiša ka mo go tseneletšego tsela yeo motho a lego ka yona. O be a buduletšwe ke Modimo gore a gatelele motheo wa thuto e holago. Salomo o itše: “Xo boifa Morêna ké xôna xo thôma tsebô.” Le gona kgoši ye e bohlale e itše: “Mathômô a bohlale ké xo boifa Morêna; thlaloxanyô ké xo tseba Yêna Mokxêthwa.”—Diema 1:7; 9:10.

Ge re boifa Modimo, re mo hlompha ka mo go tseneletšego e bile re ela hloko gore re se ke ra mo kgopiša. Re a lemoga gore ke Yo a Phagamego le gore re balata ba gagwe. Batho ba ka lebelela bao ba nyatšago yo maphelo a rena a ithekgilego ka yena e le ba bohlale, eupša bohlale bjo bjalo ke “bošilo go Modimo.” (1 Bakorinthe 3:19) Bana ba gago ba nyaka thuto yeo e theilwego “[bohlaleng] bjo bo tšwago godimo.”—Jakobo 3:15, 17.

Go boifa go nyamiša Jehofa go tswalana kudu le go mo rata. Jehofa o nyaka gore bahlanka ba gagwe ba mmoife le go mo rata. Moše o itše: “Isiraele, Morêna Modimo wa xaxo O nyaka’ng xo wêna, xe e se xore O boifê Morêna Modimo wa xaxo, O sepelê ditseleng tša xaxwe mo xo fêla, O mo ratê, O dirêlê Morêna Modimo wa xaxo ka pelo ka moka le ka matla ka moka. O hlôkômêlê ditaêlô tša xaxwe le melaô ya xaxwe ye ke Xo hlathollêlaxo yôna lehono, xore O lêtlêxê?”—Doiteronomio 10:12, 13.

Ge e ba re dira gore bana ba rena ba boife Jehofa ka tsela e nago le tlhompho, re tla ba re thea motheo bakeng sa thuto yeo e tla dirago gore bana ba rena e be ba bohlale e le ka kgonthe. Ge ba dutše ba aga motheong woo, go tšeela Mmopi wa bona godimo go tla gola, e lego mothopo wa tsebo ka moka ya therešo. Se se tla thuša bana ba rena go kwešiša seo ba ithutago sona, ba sa dire diphetho tše di fošagetšego. Ba tla ba le bokgoni bja go ba bao ba “kgethologanyago se se nepagetšego le se se fošagetšego.” (Baheberu 5:14) Motheo o bjalo gape o tla ba thuša gore ba dule ba ikokobeditše le go phema go dira se sebe.—Diema 8:13; 16:6.

Bana ba Gago ba go Lebeletše!

Lega go le bjalo, re ka thuša bana ba rena bjang gore ba rate Jehofa le go mmoifa? Karabo ya potšišo yeo e hwetšwa Molaong woo Jehofa a o neilego batho ba Isiraele ka moporofeta Moše. Batswadi ba Baisiraele ba boditšwe gore: “Morêna Modimo wa xaxo O mo ratê ka pelo ya xaxo ka moka, le ka môya wa xaxo ka moka, le ka matla a xaxo ka moka. Mantšu a ke Xo laetšaxo lehono a a dulê a le pelong ya xaxo. O a tiišetšê bana ba xaxo; O bolêlê ôna Ò dutše ngwakong wa xaxo, le xe O le tseleng, xe O y’o rôbala le xe Ò tsoxa.”—Doiteronomio 6:5-7.

Temana ye e ruta batswadi dithuto tše bohlokwa. E nngwe ya tšona ke ye: Bjalo ka motswadi, o swanetše go bea mohlala o mobotse. E le gore o rute bana ba gago go rata Jehofa, le wena ka noši o swanetše go rata Modimo, gomme mantšu a gagwe a swanetše go ba ka pelong ya gago. Ke ka baka la’ng se se le bohlokwa gakaakaa? Ka gobane o morutiši yo mogolo wa bana ba gago. Seo ba ithutago sona mohlaleng wa gago se tla ba kgoma kudu. E bile ga go na selo seo se tutuetšago bophelo bja ngwana kudu go feta mohlala wa batswadi.

Dilo tše o di dumago, maikemišetšo, ditekanyetšo le dikgahlego ga di iponagatše feela go seo o se bolelago eupša gape di iponagatša go seo o se dirago. (Baroma 2:21, 22) Go tloga boseeng, bana ba ithuta ka go lebelela batswadi ba bona ka kelohloko. Bana ba lemoga se se lego bohlokwa go batswadi ba bona, gomme tše ke dilo tšeo gantši di bago bohlokwa go bana. Ge e ba o rata Jehofa e le ka kgonthe, bana ba gago ba tla lemoga seo. Ka mohlala, ba tla bona gore go bala Beibele le go ithuta go bohlokwa go rena. Ba tla lemoga gore o etiša mediro ya Mmušo pele bophelong. (Mateo 6:33) Go ba gona ga gago ka mehla dibokeng tša Bokriste le go tšea karolo modirong wa go bolela ka Mmušo, go tla ba bontšha gore go direla Jehofa tirelo e kgethwa go bohlokwa kudu go wena.—Mateo 28:19, 20; Baheberu 10:24, 25.

Rwala Boikarabelo bja Gago

Thuto e nngwe yeo batswadi ba ka ithutago yona go Doiteronomio 6:5-7 še: O na le boikarabelo bja go tlwaetša bana ba gago. Bathong ba Jehofa ba mehleng ya bogologolo, batswadi ba be ba ruta bana ba bona. Go Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga, batswadi ba ile ba tšwela pele ba kgatha tema e bohlokwa go ruteng bana ba bona. (2 Timotheo 1:5; 3:14, 15) Ge moapostola Paulo a be a ngwalela Bakriste-gotee le yena, o bontšhitše gore bo-tate ka mo go kgethegilego, ba be ba swanetše go ‘tšwela pele ba godiša bana ba bona ka tayo le tlhahlo ya monagano ya Jehofa.’—Baefeso 6:4.

Ka baka la go gatelelwa ke dinyakwa tša mehleng yeno, mošomo le mediro e mengwe yeo e ba nyakago mo gontši, batswadi ba ka lekega go rweša ba bangwe boikarabelo bja go ruta bana ba bona, bjalo ka barutiši ba sekolo le bao ba šomago ka tša tlhokomelo ya bana. Lega go le bjalo, ga go na motho yo a ka tšeago legato la motswadi yo lerato le yo a hlokomelago. O se ke wa tšeela fase bohlokwa bja gago le tutuetšo. Ge o nyaka thušo, e kgethe ka bohlale eupša o se ke wa tlogela modiro wa gago o mokgethwa.

Fetša Nako o Tlwaetša Bana ba Gago

Thuto e nngwe gape yeo batswadi ba ithutago yona go Doiteronomio 6:5-7 še: Go tlwaetša bana go nyaka nako le maiteko. Batswadi ba Baisiraele ba be ba swanetše go ‘tiišetša’ therešo ya Modimo baneng ba bona. Lentšu la Seheberu sa mathomo leo le fetoletšwego e le ‘tiišetša’ le bolela “go boeletša” goba “go bolela leboelela.” Se se be se swanetše go dirwa letšatši ka moka, ee, go tloga ge le hlaba go fihla ge le sobela, “ngwakong wa xaxo” le “xe O le tseleng.” Go tšea nako le maiteko go ruta bana le go bopa tsela yeo ba naganago le go itshwara ka yona e le gore ba ka kgahliša Modimo.

Ka gona, o ka dira’ng go thuša bana ba gago gore ba rutege e le ka kgonthe? O ka dira selo se segolo. Ba rute go rata Jehofa le go mmoifa. Bea mohlala o mobotse. Rwala boikarabelo bja gago bja go ruta bana ba gago, gomme o fetše nako e nyakegago o ba tlwaetša. Ga se wa phethagala, gomme kae-kae o tla dira diphošo. Eupša ge o katanela go dira thato ya Modimo ka potego, go na le kgonagalo e kgolo ya gore bana ba gago ba tla thabela maiteko a gago gomme ba thušwa ke ona. Diema 22:6 e re: “Ngwana mo eteletše tsela y’axwe; ké mo a tl’o xo tšofala à sa ka a e lahla.”

Thuto ke leeto la bophelo ka moka. Ge e ba wena le bana ba gago le rata Modimo, ke leeto leo le tla le thabelago go iša le ka mo go sa felego. Lebaka ke gore go tla dula go e-na le mo gontši mo re ka ithutago gona ka Jehofa le kamoo re ka dirago ka go dumelelana le morero wa gagwe.—Mmoledi 3:10, 11.

[Seswantšho go letlakala 15]

Na o balela bana ba gago Beibele?

[Seswantšho go letlakala 16]

Fetša nako o ruta bana ba gago ka Mmopi