Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Tsogo—Na Ke Ya Kgonthe Go Wena?

Tsogo—Na Ke Ya Kgonthe Go Wena?

Tsogo—Na Ke Ya Kgonthe Go Wena?

“Go tla ba le tsogo.”—DITIRO 24:15.

1. Ke ka baka la’ng lehu le bonagala le kgonthišeditšwe?

“LEFASENG le ga go na selo se se kgonthišeditšwego go swana le lehu le go lefa makgetho.” Mantšu ao, a a ngwadilwego ka 1789 ke mokgomana wa Moamerika e lego Benjamin Franklin, a ile a kgahliša ba bangwe ka ge ba be ba nagana gore ke a bohlale. Lega go le bjalo, batho ba bantši bao ba sa botegego ba a radia ge ba lefa makgetho. Lehu le bonagala le sa phemege. Ka ntle le thušo, ga go le o tee wa rena yo a ka feleletšago a le phemile. Le re fihlelela bohle. Ka ge e sa khore, Sheole—lebitla la batho le le tlwaelegilego—e metša batho bao re ba ratago. (Diema 27:20) Eupša ela hloko kgopolo e homotšago.

2, 3. (a) Ke ka baka la’ng batho ba bantši ba sa lemoge gore lehu ga se leo le sa phemegego ka mo go feletšego? (b) Ke’ng seo re tlago go se ahla-ahla sehlogong se?

2 Lentšu la Jehofa le nea kholofelo e kgonthišeditšwego ya tsogo, e lego ya go tsošetšwa bophelong gape. Ye ga se toro feela, e bile ga go na matla le ge e le afe legohleng ao a ka thibelago Jehofa go phethagatša kholofelo ye. Lega go le bjalo, batho ba bantši lehono ga ba lemoge gore go ba bangwe lehu ga se leo le sa phemegego. Ka baka la’ng? Ka gobane “lešaba le legolo” leo le sa balegego le tla phologa ‘masetlapelo a magolo,’ ao a lego kgaufsi le go tla. (Kutollo 7:9, 10, 14) Ka morago ga moo ba tla phela ba e-na le pono ya go dira bjalo ka mo go sa felego. Ka baka leo, lehu ga se selo seo se sa phemegego go bona. Go oketša moo, “lehu le tla fedišwa.”—1 Bakorinthe 15:26.

3 Re swanetše go ikwa re kgodišegile ka tsogo go swana le moapostola Paulo yo a ilego a re: “Go tla ba le tsogo ya ba lokilego gotee le ba sa lokago.” (Ditiro 24:15) Anke re ahla-ahleng dipotšišo tše tharo tša mabapi le tsogo. Ya pele, ke’ng seo se dirago gore kholofelo ye e be ya kgonthe ka tsela ye? Ya bobedi, wena ka noši o ka kgothatšwa bjang ke kholofelo ya tsogo? Ya boraro, kholofelo ye e ka kgoma bjang tsela yeo o phelago ka yona gona bjale?

Tsogo—Selo Seo se Kgonthišeditšwego

4. Tsogo e bohlokwa bjang morerong wa Jehofa?

4 Go na le mabaka a mmalwa ao a dirago gore tsogo e be selo seo se kgonthišeditšwego. Lebaka la pele, ke e bohlokwa morerong wa Jehofa. Gopola gore Sathane o lebišitše batho sebeng, le mafelelong a sona a sa phemegego, e lego lehu. Ka baka leo, Jesu o boletše ka Sathane gore: “Yena yoo e bile mmolai wa batho go tloga mathomong.” (Johane 8:44) Eupša Jehofa o holofeditše gore “mosadi” wa gagwe, goba mokgatlo wa legodimong wo o swanago le mosadi, o be a tla tšweletša “peu” yeo e bego e tla pšhatla hlogo ya ‘noga yeo ya kgale’ ya fedišetša Sathane sa ruri. (Genesi 3:1-6, 15; Kutollo 12:9, 10; 20:10) Go etša ge Jehofa a ile a utolla morero wa gagwe ganyenyane-ganyenyane wo o akaretšago Peu ya Mesia, go ile gwa bonala gabotse gore Peu e be e tla dira se se fetago go fediša Sathane. Lentšu la Modimo le re: “Morwa wa Modimo o bonagaditšwe bakeng sa morero wo, e lego, go fediša mediro ya Diabolo.” (1 Johane 3:8) Lehu leo le bakilwego ke sebe seo re se abetšego go Adama ke o mongwe wa mediro ya Sathane yeo Jehofa a rerago go e lokiša, goba go e tloša, ka Jesu Kriste. Tabeng ye, sehlabelo sa Jesu sa topollo le tsogo di bohlokwa kudu.—Ditiro 2:22-24; Baroma 6:23.

5. Ke ka baka la’ng tsogo e tla tagafatša leina la Jehofa?

5 Jehofa o ikemišeditše go tagafatša leina la gagwe le lekgethwa. Sathane o sentše Modimo leina e bile o dirile gore go be le maaka. O ile a bolela maaka ka gore Adama le Efa ‘ba ka se ke ba hwa’ ge ba be ba ka ja seenywa seo Modimo a bego a se ileditše. (Genesi 2:16, 17; 3:4) Ga e sa le go tloga ka nako yeo, Sathane o godišitše maaka ao, a bjalo ka dithuto tša maaka tša gore moya ga o hwe eupša go hwa mmele. Lega go le bjalo, Jehofa o tla diriša tsogo go pepentšha maaka ao ka moka. O tla bontšha sa ruri gore yena a nnoši ke Mmoloki le Motsošološi wa bophelo.

6, 7. Jehofa o ikwa bjang ka go tsoša batho, gomme re tseba bjang maikwelo a gagwe?

6 Jehofa o hlologetše go phethagatša tsogo. Beibele e bontšha gabotse maikwelo a Jehofa tabeng ye. Ka mohlala, ela hloko mantšu a ao a buduletšwego a monna yo a botegago Jobo: “A motho e kabe e re xe a hwile, a bušê a phelê. Ké mo nkabexo kè sa holofêla mehla yohle kè le katanong, xwa bá xwa tla xo fetoxa xa-ka. Wa tlo mpitša ka Xo arabêla, Ò hloloxetšwe ’bopya sa diatla tš’axo.” (Jobo 14:14, 15) Mantšu ao a ra go re’ng?

7 Jobo o be a tseba gore ge a hwile, o be a swanetše go robala ge a dutše a letile nako ya tsogo. O be a lebelela nako yeo e le ya ‘katano,’ e lego nako ya go gapeletšega go letela tokologo. Go lokologa moo e be e le selo seo a kgonthišegilego ka sona. Jobo o be a tseba gore tokologo ya gagwe e be e tla tla. Ka baka la’ng? Ka gobane o be a tseba maikwelo a Jehofa. Jehofa o be a tla ‘hlologela’ go bona mohlanka wa gagwe gape. Ee, Modimo o hlologetše go bušetša batho ka moka bao ba lokilego bophelong. Le gona Jehofa o tla nea ba bangwe sebaka sa go phela ka mo go sa felego lefaseng la Paradeise. (Luka 23:43; Johane 5:28, 29) Ka ge e le thato ya Modimo go phethagatša morero woo, ke mang yo a ka mo thibelago?

8. Jehofa o ‘tiišeditše’ kholofelo ya rena ya bokamoso bjang?

8 Kholofelo ya rena ka bokamoso e tiišeditšwe ke tsogo ya Jesu. Ge Paulo a be a bea polelo kua Athene, o itše: “[Modimo] o beile letšatši leo ka lona a rerago go ahlola ka toko lefase leo go agilwego go lona a diriša motho yo a mmeilego, gomme o tiišeditše batho ka moka ka ge a mo tsošitše bahung.” (Ditiro 17:31) Ba bangwe bao ba bego ba theeditše Paulo ba ile ba nyatša ge ba e-kwa ka tsogo. Lega go le bjalo, ba mmalwa ba ile ba fetoga badumedi. Mohlomongwe ba ile ba kgahlwa ke kgopolo ya gore kholofelo ye e tiišeditšwe. Ge Jehofa a be a tsoša Jesu, O ile a dira mohlolo o mogolo go feta yohle. O ile a tloša morwa wa gagwe lehung gomme a mo tliša bophelong e le sebopiwa se matla sa moya. (1 Petro 3:18) Jesu yo a tsošitšwego e be e bile e le yo mogolo go feta kamoo a bego a le ka gona pele ga ge e ka ba motho. E le motho yo a sa hwego le yo e lego yena feela a tlago ka morago ga Jehofa ka matla, ga bjale Jesu o boemong bja go amogela kabelo e kgolo kudu go Tatagwe. Jesu ke motho yoo ka yena Jehofa a dirago gore go be le ditsogo tše dingwe ka moka—tša go yo phela legodimong goba tša go phela mo lefaseng. Jesu o boletše ka boyena gore: “Ke nna tsogo le bophelo.” (Johane 5:25; 11:25) Ka go tsoša Morwa wa gagwe, Jehofa o ile a tiišetša dikholofetšo tše bjalo go bohle bao ba botegago.

9. Pego ya Beibele e bontšha bjang gore tsogo ke ya kgonthe?

9 Tsogo e bonagaditšwe pele ga dihlatse tše di bonego ka mahlo e bile e begilwe ka Lentšung la Modimo. Pego ya Beibele e na le ditlhaloso tše di latelanago tša ditsogo tše seswai tša batho bao ba ilego ba bušetšwa bophelong gona mo lefaseng. Mehlolo ye ga se ya dirwa ka sephiring eupša e dirilwe phatlalatša, gantši pele ga dihlatse tše di bonego ka mahlo. Jesu o tsošitše Latsaro, yo a bego a hwile ka matšatši a mane, pele ga lešaba la batho bao ba llago—ga go pelaelo gore go be go akaretšwa le lapa labo monna yo, bagwera le baagišani. Bohlatse bjo bja gore Jesu o be a rometšwe ke Modimo bo be bo le matla kudu mo manaba a Jesu a bodumedi a sa kago a gana gore bo diregile. Ka baka leo, ga se a ka a leka go bolaya Jesu feela eupša gape le Latsaro! (Johane 11:17-44, 53; 12:9-11) Ee, re ka kgodišega gore tsogo ke selo seo se kgonthišeditšwego. Modimo o re neile pego ya ditsogo tša nakong e fetilego e le gore a re homotše le go matlafatša tumelo ya rena.

Go Homotšwa ke Kholofelo ya Tsogo

10. Ke’ng seo se tla re thušago go homotšwa ke dipego tša Beibele tša mabapi le tsogo?

10 Na o hlologetše go homotšwa ge o lebeletšane le lehu? Mothopo o mongwe wa kgonthe wa khomotšo e bjalo o ka hwetšwa dipegong tša Beibele tša mabapi le tsogo. Go bala dipego tše bjalo, go naganišiša ka tšona le go bopa seswantšho-kgopolo sa ditiragalo tšeo go ka dira gore kholofelo ya tsogo e be ya kgonthe kudu go wena. (Baroma 15:4) Tše ga e fo ba feela dikanegelo. Ge e le gabotse di ile tša diragalela batho ba kgonthe bao ba swanago le rena, bao ba bego ba phela ka nako ya kgonthe le lefelong la kgonthe. Anke re lebišeng tlhokomelo mohlaleng o tee—tsogo ya pele ka pegong ya Beibele.

11, 12. (a) Ke manyami afe ao a ilego a wela mohlologadi wa Tsarepata, gomme o ile a arabela bjang mathomong? (b) Hlalosa seo Jehofa a ilego a nea moporofeta wa gagwe Eliya matla a go se direla mohlologadi.

11 Nagana ka taba še. Ka dibeke tše mmalwa, moporofeta Eliya e be e le moeng wa mohlologadi wa Tsarepata, a dula ka phapošing ya ka godimo. Ke nako e nyamišago. Tikologo ye e hlasetšwe ke komelelo le tlala. Batho ba bantši ba a hwa. Jehofa o šetše a dirišitše Eliya go dira mohlolo wo o ilego wa tšea nako e telele bakeng sa go putsa tumelo ya mohlologadi yo yo a botegago. Yena le morwa wa gagwe yo monyenyane ba be ba le tlaleng e kgolo, ba be ba šaletšwe ke dijo tša mafelelo, ge Eliya a be a mo nea bupi le makhura tšeo di bego di oketšega ka tsela ya mohlolo. Lega go le bjalo, ga bjale o welwa ke manyami. Ngwana o thoma go babja le semeetseng, gomme go se go ye kae o kgaotša go hema. Mohlologadi yo o hlakahlakane e le ruri! Go phela a nnoši a se na monna go thata kudu, eupša ga bjale o šetše a lahlegetšwe ke ngwana wa gagwe a nnoši. Ka baka la sello sa gagwe o bile o latofatša Eliya le Modimo wa gagwe Jehofa! Moporofeta yo o tla dira’ng?

12 Eliya ga a kgalemele mohlologadi yo ka ditatofatšo tša gagwe tša maaka. Go e na le moo, o re: “Nneêlê ngwana wa xaxo.” Ka morago ga go iša ngwana yo a hwilego phapošing ya ka godimo, Eliya o rapela leboelela gore ngwana yo a bušetšwe bophelong. Mafelelong, Jehofa o gata mogato! Nagana ka lethabo leo le bago gona sefahlegong sa Eliya ge a bona sehuba sa mošemane yo se e-ya godimo le fase ge a dutše a hema. Mahlo a ngwana yo a a bulega gomme a thoma go bontšha bophelo. Eliya o theoga le mošemane yo, o mo iša go mmagwe gomme o re: “O k’O bônê, ngwana wa xaxo ó a phêla!” Lethabo la gagwe ga le hlalosege. Mma yo o re: “Byale xôna ké mo ke lemoxaxo xe O le monna wa Modimo; xomme se O se bolêlaxo ké Lentšu la Morêna ruri.” (1 Dikxoši 17:8-24) Tumelo ya gagwe go Jehofa le go moemedi wa gagwe e matlafetše go feta le ge e le neng pele.

13. Ke ka baka la’ng pego ya ge Eliya a be a tsoša morwa wa mohlologadi e le e homotšago go rena lehono?

13 Go naganišiša ka pego e bjalo ruri go a go homotša. Ka kgonthe go molaleng gore Jehofa o kgona go fenya lenaba la rena e lego lehu! Nagana feela letšatši leo lethabo la mohlologadi yoo le tlago go tlela batho ba dikete tsogong ka kakaretšo ya bao ba hwilego! Le gona lethabo legodimong e tla ba le legolo ka ge Jehofa a thabela go hlahla Morwa wa gagwe gore a tsoše bahu lefaseng ka bophara. (Johane 5:28, 29) Na o hwetšwe ke motho yo o mo ratago? Ruri ke mo go kgahlišago go tseba gore Jehofa a ka bušetša bao ba hwilego bophelong e bile o tla dira bjalo!

Kholofelo ya Gago le Bophelo bja Gago Gona Bjale

14. Kholofelo ya tsogo e ka kgoma bophelo bja gago bjang?

14 Kholofelo ya tsogo e ka kgoma bjang tsela yeo o phelago ka yona gona bjale? O ka matlafatšwa ke kholofelo ye ge o lebeletšane le mathata, ditlhohlo, tlaišo goba kotsi. Sathane o nyaka gore o tšhošwe kudu ke lehu moo o ka feleletšago o nyaka go lahla potego ya gago bakeng sa kholofetšo e sa rego selo ya tšhireletšo. Gopola gore Sathane o boditše Jehofa gore: “Motho tše a naxo natšô’ a ka di nthša tšohle xe a hlêkêlêla bophelô bya xaxwe.” (Jobo 2:4) Ka go bolela mantšu a bjalo, Sathane o boletše gampe ka rena ka moka, go akaretša le wena. Na ke therešo gore o tla kgaotša go hlankela Modimo ge o lebeletšane le kotsi? Ka go naganišiša ka kholofelo ya tsogo, o ka matlafatša boikemišetšo bja gago bja go tšwela pele o dira thato ya Tatago wa legodimong.

15. Mantšu a Jesu ao a begilwego go Mateo 10:28 a ka re homotša bjang ge re lebeletšane le kotsi?

15 Jesu o itše: “Le se ke la boifa bao ba bolayago mmele eupša ba sa kgone go bolaya moya; go e na le moo le boife yo a kgonago go senya moya gotee le mmele Gehenna.” (Mateo 10:28) Ga se ra swanela go tšhošwa ke Sathane goba baemedi ba gagwe bao e lego batho. Ke therešo gore ba bangwe ba ka no ba ba e-na le matla a go gobatša goba gaešita le go bolaya. Lega go le bjalo, selo se sebe le go feta seo ba ka kgonago go se dira ke sa nakwana feela. Jehofa a ka fediša e bile o tla fediša tshenyo le ge e le efe yeo e dirilwego go bahlanka ba gagwe bao ba botegago, go akaretša le go ba tsoša. Ke Jehofa feela yo re swanetšego go mmoifa, go mo godiša le go mo hlompha. Ke yena feela a nago le matla a go fediša bophelo le ditebelelo ka moka tša bophelo bja nakong e tlago ka go fediša mmele le moya kua Gehenna. Se se thabišago ke gore Jehofa ga a nyake gore o diragalelwe ke selo seo. (2 Petro 3:9) Ka baka la kholofelo ya tsogo, rena bjalo ka bahlanka ba Modimo re ka kgonthišega ka mehla gore re šireletšegile. Bophelo bjo bo sa felego bo letše pele ga rena ge feela re dula re botega, e bile ga go na selo seo Sathane goba balata ba gagwe ba ka se dirago tabeng yeo.—Psalme 118:6; Baheberu 13:6.

16. Pono ya rena ka tsogo e kgoma bjang dilo tšeo re di etišago pele bophelong?

16 Ge e ba kholofelo ya tsogo e le ya kgonthe go rena, e ka lokiša boemo bja rena bja kgopolo ka bophelo. Re a lemoga gore ‘go sa šetšwe gore re a phela goba re a hwa, re ba Jehofa.’ (Baroma 14:7, 8) Ka baka leo, ge re ipeela dilo tše di tlago pele bophelong, re diriša keletšo ya Paulo e rego: “Lesang go bopega ka sebopego sa tshepedišo ye ya dilo, eupša fetogang ka go fetola menagano ya lena, e le gore le itlhatselele thato e botse le e amogelegago le e phethegilego ya Modimo.” (Baroma 12:2) Batho ba bantši ba dula ba swaregile ka go leka go kgotsofatša kganyogo e nngwe le e nngwe, go duma go gongwe le go gongwe le kgapeletšo e nngwe le e nngwe. Ka baka la ge ba lebelela bophelo e le bjo bokopana, ba bonagala ba gateletšegile go se nene ge ba dutše ba tsoma lethabo, gomme ge e le barapedi, ga ba dire dilo ka go dumelelana le ‘thato e phethegilego ya Modimo.’

17, 18. (a) Lentšu la Jehofa le bontšha bjang bokopana bja bophelo bja motho, eupša ke’ng seo Modimo a re nyakelago sona? (b) Ke ka baka la’ng re tutueletšega go tumiša Jehofa letšatši le letšatši?

17 Ke therešo gore bophelo ke bjo bokopana. “Bo feta ka pelá e ke re fofa ka diphêxô,” mohlomongwe ka nywaga e ka bago e 70 goba e 80. (Psalme 90:10) Batho ba pona bjalo ka bjang bjo botala, ba feta bjalo ka moriti le bjalo ka moya. (Psalme 103:15; 144:3, 4) Eupša Modimo ga se a rera gore re fetše nywaga-some e mmalwa re gola e bile re hwetša bohlale bjo itšego le phihlelo, gomme re fetše nywaga-some e mengwe re felelwa ke matla le go thoma go babja gomme re e-hwa. Jehofa o bopile batho ba e-na le kganyogo ya go phela ka mo go sa felego. Beibele e re botša gore “le tša neng le neng ó di beile dipelong tša bôná.” (Mmoledi 3:11) Na Modimo ke yo sehlogo, mo a ka re neago kganyogo e bjalo eupša a dira gore re se ke ra kgona go e kgotsofatša? Ga go bjalo le gatee, ka gobane “Modimo ke lerato.” (1 Johane 4:8) O tla diriša tsogo gore batho bao ba hwilego ba kgone go phela ka mo go sa felego.

18 Ka baka la kholofelo ya tsogo, re ka ba le bokamoso bjo bo šireletšegilego. Ga se ra swanela go hlohleletšega le go ikwa re gapeletšega go fihlelela dilo ka moka tšeo re ka di kgonago gona bjale. Lefase le leo le timelago ga se ra swanela go le diriša “ka mo go tletšego.” (1 Bakorinthe 7:29-31; 1 Johane 2:17) Ka go se swane le bao ba se nago kholofelo ya kgonthe, re na le mpho ye e botse kudu ya go tseba gore ge re dula re botegela Jehofa Modimo, re tla ba re e-na le nako ka moka e sa felego go mo tumiša le go thabela bophelo. Ka gona, anke re reteng Jehofa letšatši le letšatši kamoo re ka kgonago ka gona, yena yo a dirago gore kholofelo ya tsogo e be selo seo se kgonthišeditšwego!

O be o tla Araba Bjang?

• Re swanetše go ikwa bjang ka tsogo?

• Ke dilo dife tšeo di dirago gore kholofelo ya tsogo e be selo se se tiišeditšwego?

• O ka homotšwa bjang ke kholofelo ya tsogo?

• Kholofelo ya tsogo e ka kgoma bjang tsela yeo o phelago ka yona?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 28]

Jobo o be a tseba gore Jehofa o hlologetše go tsoša baloki

[Seswantšho go letlakala 29]

“O k’O bônê, ngwana wa xaxo ó a phêla!”