Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Hesekiele—I

KE NGWAGA wa 613 B.C.E. Moporofeta Jeremia o Juda, o bolela ka sebete ka phedišo yeo e tlago ya Jerusalema le ka go senywa ga naga ya Juda. Kgoši Nebukadinetsara wa Babilona o be a šetše a išitše Bajuda ba bantši bothopša. Gare ga bona go be go e-na le Daniele wa lesogana le bagwera ba gagwe ba bararo bao ba hlankelago kgorong ya Bakaladea. Bontši bja Bajuda bao ba išitšwego bothopša bo be bo le nokeng ya Kebara “naxeng ya Kaladea.” (Hesekiele 1:1-3) Jehofa ga a tlogele mathopša ao a se na motseta. O kgetha Hesekiele wa nywaga e 30 gore e be moporofeta.

Puku ya Hesekiele e akareditšwe ka nywaga e 22, e phethilwe ka 591 B.C.E. Hesekiele o ngwala ditiragalo ka kelohloko le ka go nepa. O ngwala nako yeo a porofetilego ka yona, o hlalosa letšatši le kgwedi gotee le ngwaga. Karolo ya mathomo ya molaetša wa Hesekiele e lebiša tlhokomelo go go wa le go senywa ga Jerusalema. Karolo ya bobedi e na le melaetša ya kahlolo kgahlanong le dinaga tšeo di e dikologilego, gomme karolo ya mafelelo e sepedišana le go tsošološwa ga borapedi bja Jehofa. Sehlogo se se ahla-ahla dintlha tše dikgolo tša Hesekiele 1:1–24:27, dipono, diporofeto le ditiragatšo tšeo di bego di sepedišana le seo se bego se tla diragalela Jerusalema.

“KE XO BEILE MOHLAPETŠI”

(Hesekiele 1:1–19:14)

Hesekiele o newa kabelo ya gagwe ka morago ga go bontšhwa pono e tšhošago ya sedulo sa Jehofa. Jehofa o mmotša gore: “Ke Xo beile mohlapetši wa ba moloko wa Isiraele. O tlo kwa se molomo wa-ka o se bolêlaxo; wa tlo ba eletša Ò romilwe ke Nna.” (Hesekiele 3:17) Gore a porofete ka go rakelelwa ga Jerusalema le ditla-morago tša seo, Hesekiele o laelwa gore a diragatše seo se tlago go direga. A šupa go naga ya Juda, Jehofa ka Hesekiele o re: “Ké Nna é! Ke Le tlišetša lerumô; ke senya madulô a lena a a phaxamilexo.” (Hesekiele 6:3) O botša baagi ba naga gore: “O tlêlwa ke ’tšatši la xaxo [la masetlapelo].”—Hesekiele 7:7.

Ka 612 B.C.E., Hesekiele o ya Jerusalema ka pono. Ruri o bona makgapha a šiišago kudu ao a diregago ka tempeleng ya Modimo! Ge Jehofa a romela madira a gagwe a go fediša (a emelwago ke “banna ba ba selêlaxo”) go bontšha bakgelogi gore o ba galefetše, ke feela bao ba ‘swailwego diphatleng’ bao ba tlago go tlogelwa. (Hesekiele 9:2-6) Lega go le bjalo, sa pele “maxala a mollô”—molaetša wa Modimo wa kgalefo mabapi le go senywa—a swanetše go gašwa godimo ga motse. (Hesekiele 10:2) Le ge ‘Jehofa a tla bušetša mekgwa ya ba kgopo dihlogong tša bona,’ o holofetša go kgoboketša gape Baisiraele bao ba gašanego.—Hesekiele 11:17-21.

Moya wa Modimo o bušetša Hesekiele Kaladea. Tiragatšo e bontšha Kgoši Tsedekia le batho ba gagwe ba tšhaba Jerusalema. Baporofeta ba maaka ba banna le ba basadi ba a kgalengwa. Barapedi ba medimo ya diswantšho ba a lahlwa. Juda e swantšhwa le beine e se nago mohola. Nyepo ya nong e bontšha ditla-morago tše kotsi tša ge Jerusalema e retologela go Egipita bakeng sa thušo. Nyepo ye e phethwa ka kholofetšo ya gore ‘Jehofa o tla šema lehlogedi godimo ga thaba e telele e phagamego.’ (Hesekiele 17:22) Lega go le bjalo, kua Juda go ka se be le “mahlôtlô a babuši.”—Hesekiele 19:14.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

1:4-28—Koloi ya legodimong e swantšhetša eng? Koloi ye e swantšhetša karolo ya legodimong ya mokgatlo wa Jehofa, yeo e bopšago ke dibopiwa tše di botegago tša moya. Moya o mokgethwa wa Jehofa ke mothopo wa yona wa matla. Mootledi wa koloi, yo a emelago Jehofa,  o tagafetše ka tsela e sa hlalosegego. Khutšo ya gagwe e swantšhwa ka molalatladi o kgahlišago.

1:5-11—Diphedi tše nne ke bomang? Ponong ya gagwe ya bobedi ya koloi, Hesekiele o hlalosa diphedi tše nne e le bakerubi. (Hesekiele 10:1-11; 11:22) Tlhalosong ye ya morago, o bolela gore sefahlego sa poo ke “Sefahloxô . . . sa Mokerubi.” (Hesekiele 10:14) Se se a swanela ka gobane poo e swantšhetša matla, gomme bakerubi ke dibopiwa tša moya tše matla.

2:6—Ke ka baka la’ng Hesekiele a bitšwa leboelela gore ke “ngwan’a motho”? Jehofa o bitša Hesekiele bjalo, e le go gopotša moporofeta yo gore lebopo la gagwe ke la nama le madi, ka gona a dira gore phapano e bonagale gabotse magareng ga batseta ba batho le Modimo yo e lego Mothomi wa melaetša. Ka Diebangeding, Jesu Kriste le yena o bitšwa bjalo ka makga a 80 e le go bontšha gabotse gore Morwa yo wa Modimo o tlile e se sebopiwa sa moya eupša e le motho.

2:9–3:3—Ke ka baka la’ng lengwalo la dillo le manyami le be le natefela Hesekiele? Seo se dirilego gore lengwalo le le natefele Hesekiele ke boemo bja gagwe bja kgopolo malebana le kabelo ya gagwe. Hesekiele o be a thabela go hlankela Jehofa e le moporofeta.

4:1-17—Na Hesekiele o ile a dira tiragatšo yeo e bego e bontšha go rakelelwa ga nakong e tlago ga Jerusalema? Kgopelo ya Hesekiele ya gore makhura a go apea a fetošwe le gore Jehofa o dumeletše kgopelo yeo, go bontšha gore moporofeta ka kgonthe o ile a diragatša pontšho yeo. Go robala ka lehlakore la le letshadi go be go bontšha dikarogo tšeo di tšerego nywaga e 390 tša mmušo wa meloko e lesome—go tloga mathomong a wona ka 997 B.C.E. go fihla nakong ya go senywa ga Jerusalema ka 607 B.C.E. Go robala ka lehlakore le letona e be e le go bontšha dibe tša Juda tšeo di dirilwego ka nywaga e 40, di akaretša nako ya go kgethwa ga Jeremia e le moporofeta ka 647 B.C.E. go fihla ka 607 B.C.E. Nakong ye ka moka ye e tšerego matšatši a 430, Hesekiele o be a phela ka dijo tše dinyenyane le meetse a manyenyane, e le pontšho ya boporofeta ya gore go tla ba le tlala nakong ya ge Jerusalema e tla ba e rakeletšwe.

5:1-3—Ke selo sefe se bohlokwa ka merišana yeo e ngwathilwego ke Hesekiele go yeo a bego a swanetše go e gaša moyeng le go e pipetša ka roko ya gagwe? Ye e be e le pontšho ya gore mašaledi a tla boela Juda le go tsošološa borapedi bja therešo ka morago ga nywaga e 70 naga e le lešope.—Hesekiele 11:17-20.

17:1-24—Manong a mabedi a magolo ke bomang, lehlogedi le kgewa bjang le gona “lehloxedi le lenanana” leo le šengwago ke Jehofa ke mang? Manong a mabedi a swantšhetša babuši ba Babilona le Egipita. Lenong la pele le tla ntlheng ya morokwana, ke gore, go mmuši yo a lego lešikeng la Dafida la bogoši. Lenong le le kga ntlha ya lehlašana ka go dira gore Tsedekia a buše legatong la Kgoši Joyakini wa Juda. Go sa šetšwe gore o ikanne gore o tla botega, Tsedekia o tsoma thušo go lenong le lengwe, mmuši wa Egipita, eupša ga a atlege. O swanetše go išwa bothopša gomme o swanetše go hwela Babilona. Jehofa le yena o kga “lehloxedi le lenanana,” Kgoši Mesia. Yena Yo o šemilwe godimo ga ‘thaba e telele e phagamego,’  Thaba ya Tsione ya legodimong, moo a tlago go ba “sehlare se tsôrô sa morôkwana,” mothopo wa ditšhegofatšo tša kgonthe lefaseng.—Kutollo 14:1.

Seo re Ithutago Sona:

2:6-8; 3:8, 9, 18-21. Ga se ra swanela go boifa ba babe goba go tlogela go bolela molaetša wa Modimo, woo o akaretšago go ba lemoša. Ge re lebeletšane le tlaišo goba kganetšo, re swanetše go ba ba ikemišeditšego. Lega go le bjalo, re swanetše go šetša gore re se be ba thata, ba sa naganelego goba ba šoro. Jesu o be a kwela batho bao a bego a bolela le bona bohloko, le rena re swanetše go tutuetšwa ke kwelobohloko go bolela le batho ba bangwe.—Mateo 9:36.

3:15. Ka morago ga ge a neilwe kabelo ya gagwe, Hesekiele o ile a dula Thele-Abiba, ‘a fetša matšatši a šupago a ikhomoletše a maketše,’ a naganišiša ka molaetša woo a bego a tla o tsebatša. Na ga se ra swanela go tšea nako re ithuta ka mo go tseneletšego le go naganišiša e le gore re kwešiše ditherešo tše di tseneletšego tša moya?

4:1–5:4. Gore Hesekiele a diragatše dipontšho tše pedi tša boporofeta go be go nyakega gore a be le boikokobetšo le sebete. Le rena re swanetše go ikokobetša le go ba sebete ge re phetha dikabelo le ge e le dife tšeo re di neilwego ke Modimo.

7:4, 9; 8:18; 9:5, 10. Ga re nyake go kwela bohloko goba go gaugela bao ba hwetšago kahlolo e bogale ya Modimo.

7:19. Ge Jehofa a phetha kahlolo ya gagwe godimo ga tshepedišo ye ya dilo, tšhelete e ka se be le mohola le ganyenyane.

8:5-18. Bohlanogi bo bolaya motho moyeng. “Sehlôlá se senya [wa] xasô ka molomo.” (Diema 11:9) Re dira ka bohlale ge re efoga le kgopolo e nyenyane ya go theetša bahlanogi.

9:3-6. Go hwetša leswao—bohlatse bja gore re bahlanka ba Modimo bao ba ineetšego le go kolobetšwa le gore re na le semelo sa Bokriste—go bohlokwa bakeng sa gore re phologe “masetlapelo a magolo.” (Mateo 24:21) Bakriste ba tloditšwego, bao ba emelwago ke mongwaledi yo a swerego pilwana, ba etelela pele go dira modiro wa go swaya, ke gore, modiro wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa. Ge e ba re nyaka go boloka leswao la rena re swanetše go ba thuša ka mafolofolo modirong wo.

12:26-28. Gaešita le go bao ba bego ba kwera molaetša wa gagwe, Hesekiele o be a swanetše go bolela gore: “Mantšu [a Jehofa] ka moka a ka se hlwê a diêxa.” Re swanetše go dira sohle seo re ka se kgonago go thuša ba bangwe go holofela Jehofa pele a fediša tshepedišo ye ya dilo.

14:12-23. Ke boikarabelo bja motho yo mongwe le yo mongwe go hwetša phološo. Ga go na yo a ka re phologelago legato.—Baroma 14:12.

18:1-29. Re a ikarabela ka ditla-morago tša ditiro tša rena.

“KE TLA O SENYA, KA O SENYA, KA O SENYA”

(Hesekiele 20:1–24:27, NW)

Ngwageng wa bošupa wa bothopša, ka 611 B.C.E., batšofadi ba Isiraele ba tla go Hesekiele “xo botšiša Morêna.” Ba kwa ka pego e telele ya borabele bja Isiraele le temošo ya gore ‘Jehofa o tla tliša tšhoša ya gagwe’ kgahlanong le bona. (Hesekiele 20:1; 21:3) A bolela le Kgošana ya Isiraele (Tsedekia), Jehofa o re: “Tloša seala, O rolê mphapahlôxô! Dilô tšeo xa se tša selô. Se se kokobetšexo se a xodišwa; se se phaxamilexo se a kokobetšwa. Mphapahlôxô woo ke o beetše xo senyêxa ruri-ruri; fêla, e ka se bê moka. Xo tlo bá xwa tla e a swanetšwexo ke wôna [Jesu Kriste], ka o nea yêna.”—Hesekiele 21:30-32.

Jerusalema e latofatšwa ka gore e dirile dibe. Molato wa Ohola (Isiraele) le wa Oholiba (Juda) o a pepentšhwa. Ohola o be a šetše a ‘gafetšwe ka matsogong a baratwa ba gagwe, e lego Baasuri.’ (Hesekiele 23:9) Tshenyego ya Oholiba e batametše. Ka 609 B.C.E., thakelelo ya Jerusalema yeo e tšerego dikgwedi tše 18 e a thoma. Ge motse mafelelong o e-wa, Bajuda ba tla be ba maketše kudu moo e lego gore ba ka se bontšhe go nyama ga bona. Hesekiele ga se a swanela go bolela molaetša wa Modimo go mathopša go fihlela a hwetša pego ya go fedišwa ga  motse e tšwago go “mophonyokxi.”—Hesekiele 24:26, 27.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

21:8—“Thšoša” yeo Jehofa a e khwamolago segatleng sa yona ke eng? “Thšoša” yeo Jehofa a e dirišago go phetha kahlolo ya gagwe godimo ga Jerusalema le Juda e ipontšha e le Kgoši Nebukadinetsara wa Babilona le madira a gagwe. E ka akaretša le karolo ya legodimong ya mokgatlo wa Modimo woo o bopšago ke dibopiwa tše matla tša moya.

24:6-14—Pitša yeo e nago le kgwara goba rusi e swantšhetša eng? Jerusalema yeo e rakeletšwego e swantšhwa le molomo o ahlamego wa pitša ya go apea. Rusi ya yona e swantšhetša boitshwaro bjo bo šilafetšego bja motse—go se hlweke, boitshwaro bjo bo gobogilego gotee le tšhollo ya madi yeo motse wo o ikarabelago ka yona. Pitša ye e rusitše kudu mo e lego gore go e bea godimo ga magala ao a fišago kudu gore e fiše go ka se dire gore rusi e tloge.

Seo re Ithutago Sona:

20:1, 49. Karabelo ya banna ba bagolo ba Isiraele e bontšha gore ba be ba belaela seo Hesekiele a se boletšego. A re se keng ra belaela ditemošo tše tšwago go Modimo.

21:18-22. Le ge e le gore Nebukadinetsara o be a diriša bonoge, ke Jehofa yo a bego a kgonthišetša gore mmuši wa baheitene o tla kgahlanong le Jerusalema. Se se bontšha gore gaešita le batemona ba ka se ke ba šitiša baphethi ba kahlolo ya Jehofa go phetha morero wa gagwe.

22:6-16. Jehofa o hloile bao ba thomeletšago ba bangwe, bao ba itshwarago ka tsela e gobogilego, bao ba dirišago matla gampe le bao ba amogelago pipa-molomo. Re swanetše go ba bao ba ikemišeditšego go efoga mekgwa e mebe ka go tia.

23:5-49. Go dira dikwano tša dipolitiki go ile gwa dira gore Isiraele le Juda di amogele borapedi bja maaka bja bao di bego di dirile kwano le bona. A re itišeng malebana le go dira dikwano le batho ba lefase, tšeo di ka senyago tumelo ya rena.—Jakobo 4:4.

Molaetša o Phelago le o Matla

A thuto e botse gakaakang yeo re ithutago yona go tšwa dikgaolong tša mathomo tše 24 tša puku ya Beibele ya Hesekiele! Melao ya motheo yeo e bolelwago moo e bontšha dilo tšeo di ka dirago gore re se amogelwe ke Modimo, kamoo re ka amogelago kgaugelo ya gagwe le lebaka leo ka lona re swanetšego go lemoša ba babe. Boporofeta bjoo bo lego mabapi le go senywa ga Jerusalema bo tšweletša Jehofa gabotse e le Modimo yo a ‘botšago batho ba gagwe dilo tše mpsha di sešo tša tšwelela.’—Jesaya 42:9.

Boporofeta bjo bjalo bjo bo swanago le bjo bo begilwego go Hesekiele 17:22-24 le 21:26, 27 bo bontšhitše Mmušo wa Mesia o hlongwa legodimong. Kgaufsinyane, pušo yeo e tla dira gore thato ya Modimo e dirwe lefaseng. (Mateo 6:9, 10) Ka tumelo e tiilego le boikgafo, re ka lebelela pele ditšhegofatšong tša Mmušo. Ee, “lentšu la Modimo le a phela e bile ke le matla.”—Baheberu 4:12.

[Seswantšho go letlakala 12]

Koloi ya legodimong e swantšhetša’ng?

[Seswantšho go letlakala 14]

Go tšea karolo ka mafolofolo modirong wa go bolela go re thuša go boloka “leswaô” la rena