Go Letela Letšatši la Jehofa ka Kgotlelelo
Go Letela Letšatši la Jehofa ka Kgotlelelo
“Tumelong ya lena oketšang . . . kgotlelelo.”—2 PETRO 1:5, 6.
1, 2. Kgotlelelo ke eng, gomme ke ka baka la’ng Bakriste ba swanetše go ba le yona?
LETŠATŠI le legolo la Jehofa le kgaufsi kudu. (Joele 1:15; Tsefanya 1:14) Bjalo ka Bakriste bao ba ikemišeditšego go dula ba botegela Modimo, re letetše ka phagahlo nako ya ge bogoši bja Jehofa bo tla be bo godišwa. Re sa dutše re letetše seo, re lebeletšana le lehloyo, kgobošo, tlaišo le lehu ka baka la tumelo ya rena. (Mateo 5:10-12; 10:22; Kutollo 2:10) Se se nyaka kgotlelelo—bokgoni bja go tiišetša ge o tlaišwa. Moapostola Petro o re kgothatša ka gore: “Tumelong ya lena oketšang . . . kgotlelelo.” (2 Petro 1:5, 6) Re swanetše go kgotlelela, ka gobane Jesu o itše: “Yo a kgotleletšego go fihla bofelong ke yena a tlago phološwa.”—Mateo 24:13.
2 Gape re lebeletšana le bolwetši, manyami le diteko tše dingwe. Ruri Sathane o tla thaba kudu ge tumelo ya rena e ka fela! (Luka 22:31, 32) Re ka kgotlelela diteko tše di fapa-fapanego ka thušo ya Jehofa. (1 Petro 5:6-11) Ela hloko mehlala e sego kae ya kgonthe yeo e hlatselago gore re ka letela letšatši la Jehofa ka kgotlelelo le tumelo e sa felego.
Bolwetši ga bja ka bja Dira Gore ba Kgaotše
3, 4. Nea mohlala go bontšha gore re ka hlankela Jehofa ka potego go sa šetšwe bolwetši.
3 Gona bjale Modimo ga a re fodiše ka mohlolo, eupša o re fa matla a go kgotlelela bolwetši. (Psalme 41:1-3) Sharon o boletše gore: “Ge ke gopola gabotse, setulo sa digole e bile mogwera wa-ka wa ka mehla. Ga e sa le ke belegwa, kgobalo ya bjoko e mpaledišitše go thabela bjana bja-ka.” Go ithuta ka Jehofa le dikholofetšo tša gagwe tša boemo bjo bo phethagetšego bja tša maphelo go file Sharon kholofelo. Gaešita le ge a thatafalelwa ke go bolela le go sepela, o hwetša lethabo bodireding bja Bokriste. O boletše nywaga e ka bago e 15 e fetilego gore: “Boemo bja-ka bja tša maphelo bo ka tšwela pele bo mpefala, eupša go bota ga-ka Modimo le tswalano ya-ka le yena ke bophelo bja-ka. Ruri ke thabela go ba gare ga batho ba Jehofa le go dula ke thekgwa ke yena!”
4 Moapostola Paulo o ile a kgothaletša Bakriste ba Thesalonika gore ba ‘bolele ka mo go homotšago le meoya e nyamilego.’ (1 Bathesalonika 5:14) Dilo tše bjalo ka go nyama o šoro di ka gateletša. Ka 1993, Sharon o ile a ngwala gore: “Ka ge ke be ke ikwa ke se na mohola, ke . . . ile ka tsena nywageng e meraro ya kgateletšego e tseneletšego. . . . Khomotšo le keletšo di be di e-tšwa go bagolo. . . . Ka Morokami, Jehofa ka lerato o ile a re nea tsebišo ya mabapi le kgateletšego e šoro. Ee, o na le taba le batho ba gagwe e bile o kwešiša maikwelo a rena.” (1 Petro 5:6, 7) Sharon o sa hlankela Modimo ka potego ge a dutše a letetše letšatši le legolo la Jehofa.
5. Go na le bohlatse bofe bja gore Bakriste ba ka kgotlelela kgateletšego e kgolo?
5 Bakriste ba bangwe ba gateletšegile kudu ka baka la seo se ilego sa ba diragalela bophelong nakong e fetilego. Harley o ile a bona bošoro Ntweng ya II ya Lefase gomme o be a e-ba le ditoro tše di tšhošago tša mabapi le ntwa yeo. Ge a be a robetše, o be a goeletša ka gore: “Hlokomela! Bona!” O be a tsoga a ela kudumela. Lega go le bjalo, o ile a kgona go phegelela bophelo bja go dumelelana le tlhahlo ya Modimo, gomme ge nako e dutše e e-ya, go tsenelela le bontši bja ditoro tše bjalo go ile gwa fokotšega.
6. Mokriste yo mongwe o ile a lebeletšana bjang le mathata a maikwelo?
6 Mokriste yo mongwe yo a bego a e-na le bolwetši bja tšharakano ya tshepedišo ya megalatšhika o be a thatafalelwa ke go bolela ka ntlo le ntlo. Lega go le bjalo, o ile a phegelela modirong woo ka gobane o be a lemoga gore bodiredi bo mo nea bophelo le go bo nea bao ba arabelago ka tsela e kgahlišago. (1 Timotheo 4:16) Ka dinako tše dingwe o be a sa kgone le go kokota mojako, eupša o itše: “Ka morago ga nako e itšego, ke be ke kgona go laola maikwelo a ka, ke e-ya ntlong e latelago gomme ke leka gape. Ka go tšwela pele ke tšea karolo bodireding, ke ile ka dula ke phetše gabotse moyeng.” Go ya dibokeng le gona e be e le tlhohlo, eupša ngwanabo rena yo o be a kgodišegile gore go kopana bakeng sa dilo tša moya go bohlokwa. Ka baka leo, o be a dira maiteko ao a nyakegago gore a be gona.—Baheberu 10:24, 25.
7. Gaešita le ge ba bangwe ba boifa go bolela phatlalatša goba go ba gona sebokeng, ba bontšha bjang kgotlelelo?
7 Bakriste ba bangwe ba na le dipoifo—dipoifo tše šoro tša go boifa maemo a itšego goba dilo. Ka mohlala, ba ka no tšhaba go bolela phatlalatša goba gaešita le go ba gona sebokeng. Nagana kamoo ba thatafelwago ka gona ke go nea tlhaloso dibokeng tša Bokriste goba go nea polelo Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo! Lega go le bjalo, ba a kgotlelela, gomme re tloga re kgothatšwa ke go ba gona ga bona gotee le ke go tšea karolo ga bona.
8. Ke’ng seo se šomago kudu ge go lebeletšanwa le mathata a maikwelo?
8 Go khutša le go robala ka mo go oketšegilego go ka thuša motho go kgotlelela mathata a maikwelo. Go ka nyakega thušo ya tša maphelo. Lega go le bjalo, seo se šomago kudu ke go ithekga ka Modimo ka thapelo. Psalme 55:22 e re: “Lahlêla Morêna morwalô wa xaxo; Yêna ó tlo Xo babalêla; a ka se kê a bá a lesa moloki xe a ka šuthišwa.” Ka gona, ka ditsela ka moka, “bô΄ta Modimo ka pelo ka moka.”—Diema 3:5, 6.
Go Kgotlelela go Hwelwa
9-11. (a) Ke’ng seo se ka re thušago go kgotlelela manyami ge yo re mo ratago a e-hwa? (b) Mohlala wa Anna o ka re thuša bjang go kgotlelela manyami?
9 Ge lehu le kgaoganya ditho tša lapa, tahlegelo e bjalo e kgolo e ka baka manyami a magolo. Aborahama o ile a lla ka baka la lehu la mosadi wa gagwe, Sara. (Genesi 23:2) Gaešita le motho yo a phethagetšego e lego Jesu o ile “a ntšha megokgo” ge mogwera wa gagwe Latsaro a be a hwile. (Johane 11:35) Ka go rialo go nyama ge motho yo o mo ratago a e-hwa ke ga tlhago. Lega go le bjalo, Bakriste ba tseba gore go tla ba le tsogo. (Ditiro 24:15) Ka baka leo, ga ba ‘hlokofale go etša ba bangwe ka moka ba se nago kholofelo.’—1 Bathesalonika 4:13.
10 Re ka lebeletšana bjang le manyami? Mohlomongwe papišo e ka hola. Gantši ga re nyame go ya go ile ge mogwera wa rena a e-ya maeto ka ge re lebeletše gore re tla mmona gape ge a boa. Go lebelela lehu la Mokriste yo a botegago ka tsela e swanago go ka fokotša manyami a rena ka gobane re tseba gore o letetše tsogo.—Mmoledi 7:1.
11 Go ithekga ka mo go feletšego ka “Modimo wa khomotšo yohle” go tla re thuša go kgotlelela go hwelwa. (2 Bakorinthe 1:3, 4) Se sengwe gape seo se ka re thušago ke go gopola seo se ilego sa dirwa ke mohlologadi Anna wa lekgolong la pele la nywaga. O bile mohlologadi ka morago ga nywaga e šupago feela a nyetšwe. Eupša ge a be a e-na le nywaga e 84, o be a sa dutše a direla Jehofa tirelo e kgethwa tempeleng. (Luka 2:36-38) Ka ntle le pelaelo bophelo bjo bjalo bja boineelo bo ile bja mo thuša go lebeletšana le manyami le go lewa ke bodutu. Go tšea karolo ka mehla medirong ya Bokriste, go akaretša le modiro wa go bolela ka Mmušo, go ka re thuša go kgotlelela mafelelo a go hwelwa.
Go Swaragana le Diteko tše di Fapa-fapanego
12. Bakriste ba bangwe ba kgotleletše mathata afe ao a tswalanago le bophelo bja lapa?
12 Bakriste ba bangwe ba swanetše go kgotlelela diteko tše dingwe tšeo di tswalanago le bophelo bja lapa. Ka mohlala, ge e ba molekane a dira bohlotlolo, seo ruri se tla ba le mafelelo a nyamišago! Ka baka la letšhogo le go nyama, molekane wa lenyalo yo a kwešitšwego bohloko a ka hloka boroko gomme a lla o šoro. Go dira mediro e bonolo go ka gateletša moo e lego gore go ka dirwa diphošo goba gwa ba le dikotsi. Molekane yo a se nago molato a ka palelwa ke go ja, a ka ota, e bile a ka tshwenyega maikwelong. Go tšea karolo medirong ya Bokriste go ka ba thata. Gomme bana ruri ba tla kgomega o šoro!
13, 14. (a) Thapelo ya Salomo ya ge go kgakolwa tempele e go kgothatša bjang? (b) Ke ka baka la’ng re rapelela moya o mokgethwa?
13 Ge re lebeletšana le diteko tše bjalo, Jehofa o re fa thušo yeo re e nyakago. (Psalme 94:19) Thapelo ya Kgoši Salomo ya ge go kgakolwa tempele ya Jehofa e bontšha gore Modimo o kwa dithapelo tša batho ba gagwe. Salomo o rapetše Modimo ka gore: “Dithapêlô tšohle, le ditôpô tšohle, xe di ka dirêlwa motho mang le mang, le xe e le sethšaba ka moka sa xaxo sa Isiraele, bohle bà lemoxa kôtlô ya dipelo tša bôná, ’me ba emišetša ’atla tša bôná Ngwakong wono, O kwê Ò le xodimong, Ò le bodulong bya xaxo byo bo tiilexo, O ba lebalêlê, O dirê, bohle O ba neê tše di lebanexo tsela ye ba bexo ba e swere; xobane O tseba dipelo tša bôná; Motseba-dipelo-tša-bana-ba-batho-ka-moka ké Wêna Ò nnoši, xore ba Xo boifê ka mehla yohle bà sa phela mo naxeng ye O e neilexo bô-rra-wešo.”—1 Dikxoši 8:38-40.
14 Go kgopela moya o mokgethwa ka mehla go ka tloga go thuša kudu. (Mateo 7:7-11) Dienywa tša moya di akaretša dika tše bjalo ka lethabo le khutšo. (Bagalatia 5:22, 23) A go imollwa mo gogolo gakaakang moo re go kwago ge Tatago rena wa legodimong a araba dithapelo tša rena—lethabo le tšeela manyami legato, gomme khutšo e tšeela tlalelo legato!
15. Ke Mangwalo afe ao a ka re thušago go fokotša dipelaelo?
15 Re swanetše go letela go ba le dipelaelo tše itšego ge re swanetše go kgotlelela kgateletšego e kgolo. Eupša tše dingwe tša dipelaelo tše di ka fokotšega ge e ba re dula re gopola mantšu a a Jesu: “Tlogelang go belaelela meoya ya lena ge e le ka seo le tlago go se ja goba seo le tlago go se nwa, goba go belaelela mebele ya lena ge e le ka seo le tlago go se apara. ... Ka gona, tšwelang pele le tsoma mmušo pele le toko ya [Modimo], gomme dilo tše tše dingwe ka moka le tla di okeletšwa.” (Mateo 6:25, 33, 34) Moapostola Petro o re kgothaletša go ‘lahlela dipelaelo tša rena ka moka go Modimo, gobane o a re hlokomela.’ (1 Petro 5:6, 7) Go dira maiteko a go rarolla bothata ke mo go swanetšego. Lega go le bjalo, ge re se na go dira seo re ka se kgonago, go belaela go ka se tšeele thapelo legato. Mopsalme o opetše ka gore: “Xafêla Morêna ditsela tša xaxo, O mmôtê; Yêna ó tlo dira.”—Psalme 37:5.
16, 17. (a) Ke ka baka la’ng re se ra lokologa dipelaelong ka mo go feletšego? (b) Ke’ng seo re tlago go ba le sona ge re diriša Bafilipi 4:6, 7?
16 Paulo o ngwadile gore: “Le se ke la belaela ka selo, eupša dilong tšohle tsebišang Modimo dikgopelo tša lena ka thapelo le ka topo gotee le ka go leboga; gomme khutšo ya Modimo ye e fetago kgopolo yohle e tla diša dipelo tša lena le matla a lena a monagano ka Kriste Jesu.” (Bafilipi 4:6, 7) Ka tlhago, ditlogolwana tše di sa phethagalago tša Adama ga di kgone go lokologa pelaelong ka mo go feletšego. (Baroma 5:12) Basadi ba Esau ba Bahethe “ba hlwile ba nyamiša” batswadi ba Esau bao ba boifago Modimo, e lego Isaka le Rebeka. (Genesi 26:34, 35) Bolwetši bo swanetše go ba bo ile bja dira gore Bakriste ba bjalo ka Timotheo le Torofimo ba belaele. (1 Timotheo 5:23; 2 Timotheo 4:20) Paulo o ile a belaelela badumedi-gotee. (2 Bakorinthe 11:28) Eupša “Mokwi wa dithapêlô” o dula a le gona bakeng sa bao ba mo ratago.—Psalme 65:2.
17 Ge re dutše re letetše letšatši la Jehofa, “Modimo wa khutšo” o a re thekga e bile o a re homotša. (Bafilipi 4:9) Jehofa ke “yo mabobo le kxauxêlô,” ke yo ‘botho e bile ke molebaledi,’ gomme “xa a lebale xe re le lerole.” (Ekisodo 34:6; Psalme 86:5; 103:13, 14) Ka gona anke re mo ‘lopeng,’ ka gobane se se tla dira gore re be le “khutšo ya Modimo”—boiketlo bjoo bo fetago kgole kwešišo ya motho.
18. Bjalo ka ge go bolelwa go Jobo 42:5, go ‘bona’ Modimo go kgonega bjang?
18 Ge dithapelo tša rena di arabja, re tseba gore Modimo o na le rena. Ka morago ga ge Jobo a kgotleletše diteko, o ile a bolela gore: “Xo kwa ka ditsêbê ke be ke e-kwa; byale xôna mahlô a-ka a Xo bone [Jehofa].” (Jobo 42:5) Ka leihlo la kwešišo, tumelo le tebogo, re ka gopola tsela yeo Modimo a dirišanago le rena ka yona le gona re ka ‘mmona’ ka tsela yeo re sa kago ra mmona ka yona pele. Ruri bogwera bjo bjalo bo re tlišetša khutšo ya pelo le ya monagano!
19. Ke’ng seo se tlago go direga ge e ba re ‘lahlela dipelaelo tša rena ka moka go Jehofa’?
19 Ge e ba re ‘lahlela dipelaelo tša rena ka moka go Jehofa,’ re ka kgotlelela diteko re e-na le khutšo ya ka gare yeo e šireletšago dipelo tša rena le matla a rena a monagano. Ka gare-gare ga dipelo tša rena tša seswantšhetšo, re tla lokologa go se dudišegeng, poifong le letšhogong. Menagano ya rena e tla dudišega ka ge e se ya gakanega goba e se na dipelaelo.
20, 21. (a) Mohlala wa Stefano o nea bohlatse bofe bja boiketlo ge go lebeletšanwa le tlaišo? (b) Nea mohlala wa mehleng yeno wa go ba le boiketlo ge go kgotlelelwa diteko.
20 Morutiwa Stefano o ile a bontšha khutšo ge a be a kgotlelela teko e šoro ya tumelo ya gagwe. Pele a nea bohlatse bja mafelelo, bohle ba Sanhedrine ba ile “ba bona gore sefahlego sa gagwe se be se le bjalo ka sefahlego sa morongwa.” (Ditiro 6:15) Sefahlego sa gagwe se be se edile—bjalo ka sa morongwa, motseta wa Modimo. Ka morago ga ge Stefano a pepentšhitše molato wa bona wa go bolaya Jesu, baahlodi ba ile “ba hlabega dipelong, gomme ba thoma go mo tsikitlanyetša meno.” “A tletše moya o mokgethwa,” Stefano o ile “a tsepelela legodimong gomme a bona letago la Modimo le la Jesu a eme ka letsogong le letona la Modimo.” A matlafaditšwe ke pono yeo, Stefano o ile a botega go fihla lehung. (Ditiro 7:52-60) Gaešita le ge re se na dipono, re ka ba le khutšo e tšwago go Modimo ge re tlaišwa.
21 Ela hloko maikwelo a Bakriste ba itšego bao ba ilego ba bolawa ke ma-Nazi nakong ya Ntwa ya II ya Lefase. Ge yo mongwe a hlalosa phihlelo ya gagwe kgorong ya tsheko, o re: “Kahlolo ya lehu e ile ya tsebišwa. Ke ile ka theetša, gomme ka morago ka bolela mantšu a rego, ‘Botega go fihla lehung’ le mantšu a mangwe a sego kae a Morena wa rena, tšohle di ile tša fela. . . . Eupša mo nakong ye le se ke la tshwenyega. Ke na le khutšo e kgolo le boiketlo bjo bogolo tšeo mohlomongwe le ka se kgonego go di kwešiša!” Mokriste yo monyenyane yoo a bego a lebeletšana le lehu ka go kgaolwa hlogo o ile a ngwalela batswadi ba gagwe gore: “Go šetše go fetile mašego-gare. Ke sa dutše ke e-na le nako ya go fetoša mogopolo wa-ka. Ruri, na ke tla hlwa ke sa ba yo a thabilego gape lefaseng le ka morago ga ge ke latotše Morena wa rena? Ruri ga go bjalo! Eupša mo nakong ye le kgodišegile gore ke tlogela lefase le ka lethabo le khutšo.” Ga go pelaelo gore Jehofa o thekga bahlanka ba gagwe bao ba botegago ka go se kwanantšhe.
O ka Kgotlelela!
22, 23. Ke’ng seo o ka kgodišegago ka sona ge o dutše o letetše letšatši la Jehofa ka kgotlelelo?
22 O ka no se lebeletšane le ditlhohlo tše itšego tšeo re sa tšwago go bolela ka tšona. Eupša, Jobo yo a boifago Modimo o be a bolela therešo ge a be a re: “Motho e a belexwexo ke mosadi, matšatši a xaxwe xa se a makae, ’me ó hoše tapišexo.” (Jobo 14:1) Mohlomongwe o motswadi yo a šomago ka thata go nea bana ba gago tlhahlo ya moya. Ba swanetše go kgotlelela diteko sekolong, eupša ruri o tloga o thabišwa ke ge ba emela Jehofa ka go tia le melao ya gagwe ya motheo ya go loka! O ka no ba o lebeletšana le mathata le dikgoketšo mošomong. Lega go le bjalo, dilo tše le maemo a mangwe di ka kgotlelelwa, ka gobane ‘Jehofa o go rwala ka mehla.’—Psalme 68:19.
23 O ka no ba o nagana gore o fo ba o le motho yo a tlwaelegilego, eupša gopola gore Jehofa a ka se tsoge a lebetše modiro wa gago gotee le lerato leo o le bontšhago leineng la gagwe le lekgethwa. (Baheberu 6:10) O ka kgotlelela diteko tša tumelo ka thušo ya gagwe. Ka gona akaretša go dirwa ga thato ya Modimo dithapelong tša gago le mererong ya gago. Ka go rialo o ka kgodišega gore Modimo o tla go šegofatša le go go thekga ge o dutše o letetše letšatši la Jehofa ka kgotlelelo.
O be o tla Araba Bjang?
• Ke ka baka la’ng Bakriste ba swanetše go kgotlelela?
• Ke’ng seo se ka re thušago go kgotlelela bolwetši le go hwelwa?
• Thapelo e re thuša bjang go kgotlelela diteko?
• Ke ka baka la’ng go letela letšatši la Jehofa ka kgotlelelo go kgonega?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 29]
Go ithekga ka Jehofa go re thuša go kgotlelela go hwelwa
[Diswantšho go letlakala 31]
Thapelo e tšwago pelong e re thuša go kgotlelela diteko tša tumelo