Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Hlatse- thereši- Marung”

“Hlatse- thereši- Marung”

“Hlatse- thereši- Marung”

KE KGALE direti le bangwadi ba dikoša ba reta ngwedi ba re ke pontšho ya bobotse. Ka mohlala, koša e buduletšwego ke Modimo e bolela ka mosadi yo e lego “mo-taxa-bo-ka-ngwedi.” (Sefela sa Difela 6:10) Mopsalme le yena o reta ngwedi ka go o bitša “hlatse-thereši-marung.” (Psalme 89:37) Ke’ng seo se bolelwago ke polelwana ye ya mabapi le ngwedi?

Ka potego, ngwedi o phetha modikologo wa wona wa go dikologa lefase ka matšatši a mangwe le a mangwe a 27,3. Ka go rialo, potego ya ngwedi e ka ba e šupa tabeng ya gore go ka ithekgwa ka wona. Lega go le bjalo, mopsalme a ka ba a be a naganne ka mo go tseneletšego ka seo se bolelwago ke seo. O ile a bitša ngwedi “hlatse-thereši” košeng ya gagwe ya boporofeta bja mabapi le Mmušo woo Jesu a rutilego balatedi ba gagwe gore ba o rapelele.—Mateo 6:9, 10.

Nywaga e fetago e 3 000 e fetilego, Jehofa Modimo o dirile kgwerano ya Mmušo le Kgoši Dafida wa Isiraele ya bogologolo. (2 Samuele 7:12-16) Morero wa kgwerano yeo e be e le go direla Jesu Kriste motheo wa molao, bjalo ka mojabohwa wa Dafida, gore a dule sedulong sa bogoši ka mo go sa felego. (Jesaya 9:6; Luka 1:32, 33) Ge a bolela ka sedulo sa bogoši sa “peu” ya Dafida, mopsalme o opetše ka gore: “Xo ba xôna se tlo etša kxwedi, hlatse-thereši-marung.”—Psalme 89:36, 37.

‘Seetša sa go buša bošego’—ngwedi—ke segopotši se se swanetšego sa go ba ga sa ruri ga pušo ya Kriste. (Genesi 1:16) Daniele 7:14 e bolela mabapi le Mmušo wa gagwe gore: “Boxoši bya xaxwe ké bya neng le neng, ké byo bo sa felexo; mmušô wa xaxwe o ka se kê wa senyêxa.” Ngwedi ke hlatse yeo e re gopotšago ka Mmušo woo le ditšhegofatšo tšeo o tlago go di tšhollela batho.

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 32]

Moon: NASA photo