Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o tla ‘Tšwela Pele o Sepela ka Moya’?

Na o tla ‘Tšwela Pele o Sepela ka Moya’?

Na o tla ‘Tšwela Pele o Sepela ka Moya’?

“Tšwelang pele le sepela ka moya gomme le ka se ke la phetha kganyogo ya nama le gatee.”—BAGALATIA 5:16.

1. Go ka fenywa bjang pelaelo ya gore re ka dira sebe kgahlanong le moya?

GO NA le tsela ya go fediša pelaelo ya gore re ka dira sebe kgahlanong le moya o mokgethwa wa Jehofa. Ke ka go dira seo moapostola Paulo a se boletšego ge a re: “Tšwelang pele le sepela ka moya gomme le ka se ke la phetha kganyogo ya nama le gatee.” (Bagalatia 5:16) Ge e ba re dumelela moya wa Modimo o re hlahla, re ka se fenywe ke dikganyogo tše di sa swanelago tša nama.—Baroma 8:2-10.

2, 3. Ge e ba re tšwela pele re sepela ka moya, re tla kgongwa bjang?

2 Ge re ‘tšwela pele re sepela ka moya,’ matla a šomago a Modimo a tla re tutueletša go kwa Jehofa. Re tla bonagatša dika tša go bontšha go boifa Modimo bodireding bja rena, ka phuthegong, ka gae le lefelong le ge e le lefe. Dienywa tša moya di tla bonala ditirišanong tša rena le molekane wa rena wa lenyalo, bana ba rena, badumedi-gotee le rena gotee le ba bangwe.

3 Go phela “mabapi le moya go ya ka pono ya Modimo” go re kgontšha go tlogela sebe. (1 Petro 4:1-6) Ge e ba re tutuetšwa ke moya, ruri re ka se dire sebe se sa lebalelwego. Eupša bophelo bja rena bo ka kgongwa ka ditsela dife tše dingwe ge re tšwela pele re sepela ka moya?

Dula o le Kgaufsi le Modimo le Kriste

4, 5. Go sepela ka moya go kgoma bjang pono ya rena ka Jesu?

4 Re kgona go dula re e-na le tswalano ya kgaufsi le Modimo gotee le Morwa wa gagwe ka gobane re sepela ka moya o mokgethwa. Ge Paulo a be a ngwala mabapi le dimpho tša moya, o ile a botša badumedi ba kua Korinthe gore: “Ke rata gore [lena bao le ilego la rapela diswantšho] le tsebe gore ga go motho yo a rego ge a bolela ka moya wa Modimo a re: ‘Jesu o rogakilwe!’ le gona ga go na motho yo a ka rego: ‘Jesu ke Morena!’ ge e se ka moya o mokgethwa.” (1 Bakorinthe 12:1-3) Moya o mongwe le o mongwe wo o tutueletšago batho go rogaka Jesu o tšwa go Sathane Diabolo. Lega go le bjalo, ka ge re le Bakriste bao ba sepelago ka moya o mokgethwa, re kgodišegile gore Jehofa o tsošitše Jesu bahung gomme a mo phagamiša go feta diphedi tše dingwe ka moka. (Bafilipi 2:5-11) Re na le tumelo sehlabelong sa Kriste sa topollo gomme re amogela Jesu bjalo ka Morena wa rena yo a kgethilwego ke Modimo.

5 Batho ba itšego bao ba bego ba ipolela gore ke Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga C.E. ba ile ba gana gore Jesu o tlile a le nameng. (2 Johane 7-11) Go amogela pono yeo ya maaka go ile gwa dira gore ba bangwe ba gane dithuto tša therešo tša mabapi le Jesu, yena Mesia. (Mareka 1:9-11; Johane 1:1, 14) Go sepela ka moya o mokgethwa go re thibela go ineela bohlanoging bjo bjalo. Eupša ke ka go dula re phafogile moyeng feela moo re ka tšwelago pele re hwetša botho bjo sa swanelago bja Jehofa le go ‘tšwela pele re sepela therešong.’ (3 Johane 3, 4) Ka gona a re ikemišetšeng go gana bohlanogi ka moka e le gore re ka boloka tswalano ya rena le Tatago rena wa legodimong e tiile.

6. Ke dika dife tšeo moya wa Modimo o di tšweletšago ka go bao ba sepelago ka moya?

6 Paulo o lokeleditše borapedi bja medimo ya diswantšho le dihlotswana tša bohlanogi gare ga “mediro ya nama” e bjalo ka bootswa le boitshwaro bjo bo hlephilego. Eupša o ile a hlalosa gore: “Bao e lego ba Kriste Jesu ba kokotetše nama koteng gotee le ditumo le dikganyogo tša yona. Ge e ba re phela ka moya, gona anke re tšweleng pele re sepela ka thulaganyo gape le ka moya.” (Bagalatia 5:19-21, 24, 25) Matla a Modimo a šomago a tšweletša dika dife bathong bao ba phelago le go sepela ka moya? Paulo o ngwadile gore: “Dienywa tša moya ke lerato, lethabo, khutšo, bopelotelele, botho, bolo, tumelo, boleta, boitshwaro.” (Bagalatia 5:22, 23) A re eleng hloko dika tše tša dienywa tša moya.

‘Ratanang’

7. Lerato ke eng, gomme dika tše dingwe tša lona ke dife?

7 Lerato—seka se sengwe sa dienywa tša moya—gantši le akaretša maikwelo a borutho a tseneletšego le go tshwenyega ka ba bangwe ka tsela e se nago boithati, e lego tšeo di sepedišanago le kgokagano e borutho. Mangwalo a re “Modimo ke lerato” ka gobane ke mothofatšo wa seka seo. Lerato le legolo la Modimo le la Morwa wa gagwe le bonagatšwa ke sehlabelo sa Jesu Kriste sa topollo. (1 Johane 4:8; Johane 3:16; 15:13; Baroma 5:8) Bjalo ka balatedi ba Jesu, re hlaolwa ka lerato leo re ratanago ka lona. (Johane 13:34, 35) Ge e le gabotse, re laetšwe gore “re ratane.” (1 Johane 3:23) Le gona Paulo o re lerato le na le bopelotelele e bile le botho. Ga le hufege, gomme ga le ikgantšhe, ga le dire tša go leša dihlong, goba go nyaka tša go ikhola. Lerato ga le rumolege goba go boloka pego ya bobe. Le thaba le therešo, e sego go se loke. Lerato le tiišetša tšohle, le dumela tšohle, le holofela tšohle e bile le kgotlelela tšohle. Go oketša moo, le ka mohla ga le fele.—1 Bakorinthe 13:4-8.

8. Ke ka baka la’ng re swanetše go rata bao ba rapelago Jehofa gotee le rena?

8 Ge re dumelela moya wa Modimo o tšweletša lerato ka go rena, seka seo se tla ba gona tswalanong ya rena le Modimo gotee le baagišani. (Mateo 22:37-39) Moapostola Johane o ngwadile gore: “Yo a se nago lerato o dutše lehung. Yo mongwe le yo mongwe yo a hloilego ngwanabo ke mmolai, gomme le tseba gore ga go mmolai wa batho yo bophelo bjo bo sa felego bo dutšego go yena.” (1 Johane 3:14, 15) Mmolai o be a ka šireletšega motseng wa botšhabelo wa Isiraele ge feela a be a se a ka a hloya yoo a mmolailego. (Doiteronomio 19:4, 11-13) Ge re hlahlwa ke moya o mokgethwa, re tla rata Modimo, barapedi-gotee, le ba bangwe.

“Go Thabela Jehofa ke Matla a Lena”

9, 10. Lethabo ke eng, gomme ke mabaka afe ao a ka dirago gore re thabe?

9 Lethabo ke boemo bja go hlalala. Jehofa ke “Modimo yo a thabilego.” (1 Timotheo 1:11; Psalme 104:31) Morwa o thabela go dira thato ya Tatagwe. (Psalme 40:8; Baheberu 10:7-9) Gomme “xo thabêla Morêna ké ôna matla a rena.”—Nehemia 8:10.

10 Lethabo le le tšwago go Modimo le tliša kgotsofalo e tseneletšego ge re dira thato ya Modimo gaešita le dinakong tša mathata, manyami goba tlaišo. A lethabo le lekaakang leo re le tlišetšwago ke “xo tseba Modimo”! (Diema 2:1-5) Tswalano ya rena e thabišago kudu le Modimo e tlišwa ke tsebo e nepagetšego le go dumela go yena gotee le sehlabelong sa Jesu sa topollo. (1 Johane 2:1, 2) Go ba karolo ya borwarre bo nnoši bja therešo bja ditšhaba-tšhaba ke mothopo o mongwe wa lethabo. (Tsefanya 3:9; Hagai 2:7) Kholofelo ya rena ya Mmušo le tokelo e kgolo ya go bolela ditaba tše dibotse di dira gore re thabe. (Mateo 6:9, 10; 24:14) Tebelelo ya bophelo bjo bo sa felego le yona e re fa lethabo. (Johane 17:3) Ka ge re e-na le kholofelo e bjalo e kgahlišago, re swanetše go “ithabêla.”—Doiteronomio 16:15.

E-ba Modira-khutšo Gomme o be le Bopelotelele

11, 12. (a) O ka hlalosa khutšo bjang? (b) Khutšo ya Modimo e re kgoma bjang?

11 Khutšo—seka se sengwe sa dienywa tša moya—ke boemo bja boiketlo le go lokologa ditšhitišong. Tatago rena wa legodimong ke Modimo wa khutšo, gomme re kgonthišetšwa gore: “Morêna ó tlo atla ’thšaba s’axwe ka moláô.” (Psalme 29:11; 1 Bakorinthe 14:33) Jesu o ile a botša barutiwa ba gagwe gore: “Ke le tlogelela khutšo, ke le nea khutšo ya-ka.” (Johane 14:27) Seo se be se tla thuša balatedi ba gagwe bjang?

12 Khutšo yeo Jesu a ilego a e nea barutiwa ba gagwe e ile ya thoba dipelo tša bona le menagano ya bona gomme ya fokotša dipoifo tša bona. Gape ba ile ba ba le khutšo ge ba be ba amogela moya o mokgethwa wo o bego o holofeditšwe. (Johane 14:26) Ka tlase ga tutuetšo ya moya, e bile e le go araba dithapelo tša rena lehono, re na le “khutšo ya Modimo” e sa bapišwego yeo e khutšišago dipelo tša rena le menagano ya rena. (Bafilipi 4:6, 7) Go oketša moo, moya wa Jehofa o re thuša go iketla le go dira khutšo le badumedi-gotee, le ba bangwe.—Baroma 12:18; 1 Bathesalonika 5:13.

13, 14. Bopelotelele ke eng, gomme ke ka baka la’ng re swanetše go bo bontšha?

13 Bopelotelele bo tswalana le go ba badira-khutšo, ka gobane re kgotlelela go tshwenywa goba phošo ka go se fele pelo re holofela gore maemo a tla kaonefala. Modimo o na le bopelotelele. (Baroma 9:22-24) Jesu le yena o bonagatša seka se. Re ka ba baamogedi ba sona, ka gobane Paulo o ngwadile gore: “Lebaka leo ka lona ke ilego ka gaugelwa e be e le gore ka nna ke le modiradibe wa thwadi, Kriste Jesu a bontšhe bopelotelele bja gagwe bjohle gore e be mohlala go bao ba tlago go dumela go yena bakeng sa bophelo bjo bo sa felego.”—1 Timotheo 1:16.

14 Seka sa bopelotelele se re thuša go kgotlelela ge ba bangwe ba bolela goba ba dira dilo tše di sa lokago goba tše di bontšhago go se naganele. Paulo o kgothaditše Bakriste-gotee ka gore: “E-bang le bopelotelele go bohle.” (1 Bathesalonika 5:14) Ka ge ka moka ga rena re se ra phethagala e bile re dira diphošo, ruri re tsoma gore batho ba se re felele pelo le gore ba be le bopelotelele ge re ba direla diphošo. Ka gona anke re kataneleng go ba “le bopelotelele ka lethabo.”—Bakolose 1:9-12.

Bonagatša Botho le Bolo

15. Hlalosa botho gomme o nee mehlala ya bjona.

15 Botho bo bonagatšwa ge re kgahlegela ba bangwe ka mantšu le ditiro tše di bontšhago bogwera le tše di holago. Jehofa ke yo botho gomme le Morwa wa gagwe o bjalo. (Baroma 2:4; 2 Bakorinthe 10:1) Bahlanka ba Modimo le Kriste ba swanetše go ba ba botho. (Mika 6:8; Bakolose 3:12) Gaešita le ba bangwe bao ba se nago tswalano le Modimo ba ile ba bontšha “botho bjo bo fetago bjo bo tlwaelegilego.” (Ditiro 27:3; 28:2) Ka baka leo, ruri re ka kgona go bontšha botho ge re ‘tšwela pele re sepela ka moya.’

16. Ke maemo afe a mangwe ao a swanetšego go re šušumeletša go bontšha botho?

16 Botho bo ka bonagatšwa gaešita le ge re e-na le mabaka a go befelwa ka baka la mantšu a yo mongwe ao a gobatšago goba ditiro tše di bontšhago go se naganele. Paulo o itše: “Galefang, eupša le se ke la dira sebe; letšatši le se ke la sobela le galefile, le gona le se ke la nea Diabolo sebaka. . . . E-bang ba botho yo mongwe go yo mongwe, le šokelane ka bonolo, le lebalelane ka bolokologi go etša ge Modimo le yena a le lebaletše ka bolokologi ka Kriste.” (Baefeso 4:26, 27, 32) Ke mo go swanetšego e le ruri go bontšha botho go bao ba lebeletšanago le diteko. Ee, mogolo wa Mokriste o tla ba a sa bontšhe botho ge a ka palelwa ke go nea keletšo ya Mangwalo e le ge a fo ba a boifa go gobatša maikwelo a motho yoo ruri a lego kotsing ya go lahla tsela e “bolo le toko le therešo.”—Baefeso 5:9.

17, 18. Botse bo hlaloswa bjang, le gona seka se se swanetše go kgatha tema efe bophelong bja rena?

17 Bolo ke bokwala, boemo bjo bo phagamego bja boitshwaro, seka goba boemo bja go ba yo botse. Modimo ke yo bolo ka kgopolo e feletšego. (Psalme 25:8; Sakaria 9:17) Jesu o na le bokwala e bile o na le boemo bjo bo phagamego bja boitshwaro. Lega go le bjalo, ga se a ka a amogela go bitšwa yo “Botse” ge a be a bitšwa “Morutiši yo Botse.” (Mareka 10:17, 18) Go molaleng gore se e be e le ka baka la gore o be a lemoga gore Modimo ke mohlala o mogolo kudu wa botse.

18 Bokgoni bja rena bja go dira botse bo šitišwa ke sebe seo re se abetšego. (Baroma 5:12) Lega go le bjalo, re ka kgona go bontšha seka se ge e ba re rapelela gore Modimo a re ‘rute temogo e botse.’ (Psalme 119:66) Paulo o boditše badumedi-gotee le yena ba kua Roma gore: “Nna ke kgodišegile ka lena, bana bešo, gore le lena ka noši le tletše bolo, ka ge le tladitšwe ka tsebo ka moka, le gore le ka kgalemelana.” (Baroma 15:14) Molebeledi wa Mokriste o swanetše go ba “yo a ratago go loka.” (Tito 1:7, 8) Ge re hlahlwa ke moya wa Modimo, re tla tsebja ka botse, gomme Jehofa o tla re ‘gopola ka botse ka moka bjo re bo dirago.’—Nehemia 5:19; 13:31.

‘Tumelo e se Nago Boikaketši’

19. Hlalosa tumelo, ka go dumelelana le Baheberu 11:1.

19 Tumelo—yeo le yona e lego karolo ya dika tša moya—“ke tebelelo e kgonthišeditšwego ya dilo tše di holofetšwego, bohlatse bjo bo lego molaleng bja dilo tša kgonthe le ge di sa bonwe.” (Baheberu 11:1) Ge re e-na le tumelo, re kgodišegile gore dilo tšohle tšeo Jehofa a di holofetšago di bjalo ka ge e ka di diregile. Bohlatse bjo bo kgodišago bja dilo tše di sa bonwego ke bjo matla moo go thwego tumelo e lekana le bohlatse bjoo. Ka mohlala, go ba gona ga dilo tše di bopilwego go re kgodiša gore go na le Mmopi. Woo ke mohuta wa tumelo yeo re tlago go e bontšha ge e ba re tšwela pele re sepela ka moya.

20. “Sebe seo se re tatetšago gabonolo” ke eng, gomme sona le mediro ya nama re ka di phema bjang?

20 Go hloka tumelo ke “sebe seo se re tatetšago gabonolo.” (Baheberu 12:1) Re swanetše go ithekga ka moya wa Modimo gore re pheme mediro ya nama, go rata dilo tše di bonagalago gotee le dithuto tša maaka tšeo di ka senyago tumelo. (Bakolose 2:8; 1 Timotheo 6:9, 10; 2 Timotheo 4:3-5) Moya wa Modimo o tšweletša ka go bahlanka ba Jehofa ba mehleng yeno tumelo e bjalo ka ya dihlatse tša mehleng ya pele ga Bokriste gotee le ba bangwe bao ba begilwego ka Beibeleng. (Baheberu 11:2-40) Le ‘tumelo ya rena e se nago boikaketši’ e ka matlafatša ya ba bangwe.—1 Timotheo 1:5; Baheberu 13:7.

Bontšha Boleta le Boitshwaro

21, 22. Boleta bo hlaloswa bjang, le gona ke ka baka la’ng re swanetše go bo bonagatša?

21 Boleta ke go ba yo bonolo mekgweng. Se sengwe sa dika tša Modimo ke moya o boleta. Re tseba se ka gobane Jesu, yo e bego e le monna yo a nago le moya o boleta, o ile a bonagatša semelo sa Jehofa ka mo go phethagetšego. (Mateo 11:28-30; Johane 1:18; 5:19) Ka gona, ke’ng seo se nyakegago go rena bjalo ka bahlanka ba Modimo?

22 Bjalo ka Bakriste, re swanetše go ‘bontšha boleta go batho ka moka.’ (Tito 3:2) Re bontšha boleta bodireding bja rena. Bao ba nago le ditshwanelego tša moya ba eletšwa gore ba lokiše Mokriste yo a dirago phošo “ka moya wa boleta.” (Bagalatia 6:1) Ka moka ga rena re ka godiša botee bja Bokriste le khutšo ka go bontšha “boikokobetšo bjo bo feletšego bja monagano.” (Baefeso 4:1-3) Re ka bontšha boleta ge e ba ka mehla re sepela ka moya gomme re itshwara gabotse.

23, 24. Boitshwaro ke eng, gomme bo re thuša bjang?

23 Boitshwaro bo re kgontšha go hlokomela menagano ya rena, dipolelo gotee le mediro. Jehofa o ile a ‘dula a itshwere’ ge a be a dirišana le basenyi ba Babilona ba kua Jerusalema. (Jesaya 42:14, bapiša le NW.) Morwa wa gagwe ‘o re tlogeletše mohlala’ ka go itshwara ge a be a tlaišega. Le gona moapostola Petro o ile a eletša Bakriste-gotee le yena gore ‘tsebong ya bona ba oketše boitshwaro.’—1 Petro 2:21-23; 2 Petro 1:5-8.

24 Bagolo ba Bakriste ba swanetše go ba le boitshwaro. (Tito 1:7, 8) Ge e le gabotse, bohle bao ba hlahlwago ke moya o mokgethwa ba ka kgona go itshwara gomme ka go rialo ba phema boitshwaro bjo bo gobogilego, maroga goba selo le ge e le sefe seo se ka feleletšago ka go se amogelwe ke Jehofa. Ge re dumelela moya wa Modimo o tšweletša boitshwaro ka go rena, ba bangwe ba tla bona se ka baka la dipolelo tša rena le mekgwa ya rena ye e bontšhago go boifa Modimo.

Tšwela Pele o Sepela ka Moya

25, 26. Go sepela ka moya go tla kgoma bjang ditswalano tša rena tša gona bjale gotee le ditebelelo tša rena ka bokamoso?

25 Ge e ba re sepela ka moya, re tla ba bagoeledi ba Mmušo ba mafolofolo. (Ditiro 18:24-26) Re tla ba bagwera ba ba kgahlišago gomme batho bao ba ineetšego go Modimo ba tla tloga ba thabela go ba le rena. Bjalo ka bao ba hlahlwago ke moya o mokgethwa, gape re tla ba mothopo wa kgothatšo ya moya go barapedi-gotee le rena ba Jehofa. (Bafilipi 2:1-4) Na seo ga se seo Bakriste ka moka ba nyakago go ba sona?

26 Lefaseng le leo le bušwago ke Sathane, ga go bonolo go sepela ka moya. (1 Johane 5:19) Lega go le bjalo, ba dimilione ba dira bjalo lehono. Ge e ba re bota Jehofa ka dipelo tša rena ka moka, re tla thabela bophelo gona bjale gomme re tla kgona go tšwela pele re sepela ka moya ka mo go sa felego ditseleng tše di lokilego tša Monei yo lerato wa moya o mokgethwa.—Psalme 128:1; Diema 3:5, 6.

Karabo ya Gago ke Efe?

• “Go sepela ka moya” go kgoma bjang tswalano ya rena le Modimo gotee le Morwa wa gagwe?

• Dienywa tša moya o mokgethwa di na le dika dife?

• Ditsela tše dingwe tša go bonagatša dienywa tša moya wa Modimo ke dife?

• Go sepela ka moya go kgoma bjang bophelo bja rena bja gona bjale le ditebelelo tša rena ka bokamoso?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 23]

Moya o mokgethwa wa Jehofa o godiša lerato la go rata badumedi-gotee

[Seswantšho go letlakala 24]

Bontšha botho ka mantšu a holago le ditiro