‘Itiše Kgahlanong Le Mohuta O Mongwe Le O Mongwe Wa Go Duma Tša Ba Bangwe’

“Gaešita le ge motho a atetšwe ke dilo, fela bophelo bja gagwe ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.”—LUKA 12:15.

1, 2. (a) O lemogile’ng mabapi le dilo tšeo batho ba di kgahlegelago le go di phegelela lehono? (b) Re ka kgongwa bjang ke mekgwa e bjalo?

TŠHELETE, dithoto, botumo, mešomo yeo e lefago kudu, lapa—tše ke tše dingwe tša dilo tšeo batho ba bantši ba di lebelelago e le tekanyo e itšego ya katlego goba e le kgonthišetšo ya bokamoso bjo bo šireletšegilego. Go molaleng gore dinageng tšeo di humilego le tše di diilago, dikgahlego tša batho ba bantši le dilo tšeo ba di phegelelago di lebišitšwe go hwetšeng dilo tše di bonagalago le katlego. Ka lehlakoreng le lengwe, go kgahlegela ga bona dilo tša moya—ge e ba ruri ba di kgahlegela—go phuhlama ka lebelo.

² Go fo ba bjalo ka ge Beibele e boletše e sa le pele. E re: “Mehleng ya bofelo go tla ba le dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona. Gobane batho e tla ba baithati, barati ba tšhelete, . . . ba ratago maipshino go e-na le go rata Modimo, ba ba nago le sebopego sa boineelo go Modimo eupša ba latola matla a bjona.” (2 Timotheo 3:1-5) Ka ge ba phela le batho ba bjalo letšatši le letšatši, Bakriste ba therešo ba dula ba le kgateletšegong ya go nagana le go phela ka tsela ya batho bao. Ke’ng seo se ka re thušago go fenya maiteko a lefase a go re “pitlaganyeletša sebopegong sa lona”?—Baroma 12:2, The New Testament in Modern English, ka J. B. Phillips.

3. Ke keletšo efe yeo e neilwego ke Jesu yeo re tlago go e ahla-ahla gona bjale?

³ Ka ge e le “Moemedi yo Mogolo le Mophethagatši wa tumelo ya rena,” Jesu Kriste o re rutile dithuto tše matla kudu tabeng ye. (Baheberu 12:2) Ka letšatši le lengwe ge Jesu a be a bolela le lešaba mabapi le ditaba tše dingwe tše di neago tshedimošo ya moya, monna yo mongwe o ile a šitiša poledišano ka kgopelo e rego: “Morutiši, botša ngwanešo gore a arolelane bohwa le nna.” Ge a araba, Jesu o neile monna yo—le bohle bao ba theeditšego—keletšo e matla kudu. O neile temošo e matla malebana le go duma tša ba bangwe gomme a gatelela temošo yeo ka seswantšho seo se šišinyago kgopolo. Re swanetše go ela hloko seo Jesu a se boletšego letšatšing leo gomme re bone kamoo re ka holegago ka gona ka go se diriša maphelong a rena.—Luka 12:13-21.

Kgopelo e sa Swanelago

4. Ke ka baka la’ng go be go sa swanela gore monna yo a šitiše Jesu?

⁴ Pele ga ge monna yo a ka šitiša poledišano, Jesu o be a bolela le barutiwa ba gagwe le ba bangwe mabapi le go itiša malebana le boikaketši, mabapi le gore motho a be le sebete sa go ipolela gore o boteeng le Morwa wa motho le mabapi le go hwetša thušo ya moya o mokgethwa. (Luka 12:1-12) Ruri tše ke ditaba tše bohlokwa tšeo barutiwa ba bego ba swanetše go di tšeela godimo. Lega go le bjalo, bogareng bja polelo yeo ye e šišinyago kgopolo, gatee-tee monna yo o ile a tsena Jesu ganong gomme a kgopela gore a mo thuše go rarolla kgakgano yeo e bego e bonagala e le bothata bja lapa bja mabapi le dilo tše di bonagalago. Lega go le bjalo, re ka ithuta thuto e bohlokwa tiragalong ye.

5. Kgopelo ya monna yo e utollotše gore ke motho wa mohuta mang?

⁵ Go thwe “seo motho a lego sona gantši se bonagatšwa ke tsela yeo a naganago ka yona ge a theeditše kgothatšo yeo e lego mabapi le dilo tša bodumedi.” Gaešita le ge Jesu a be a bolela ka ditaba tše dikgolo tša moya, mohlomongwe monna yo o  be a nagana ka seo a bego a swanetše go se dira go fihlelela mehola e itšego ya tša ditšhelete. Ga go bolelwe ge e ba a be a e-na le lebaka le le kwagalago la go belaela ka bohwa bjo. Mohlomongwe o be a leka go ikhola ka go ba ga Jesu boemong bja taolo le botumo bja gagwe bjalo ka moahlodi yo bohlale ditabeng tša batho. (Jesaya 11:3, 4; Mateo 22:16) Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, potšišo ya gagwe e be e šišinya gore o be a e-na le bothata pelong—go se hlomphe dilo tša moya ka mo go tseneletšego. Na le ga se lebaka le lebotse la gore re itlhahlobe? Ka mohlala, go bonolo gore ge re le dibokeng tša rena tša Bokriste re dumelele menagano ya rena e lelera goba go nagana ka selo seo re nyakago go se dira ka morago. Go e na le moo, re swanetše go theetša seo se bolelwago le go nagana ka ditsela tšeo ka tšona rena ka noši re ka dirišago tsebišo e le gore re ka kaonefatša tswalano ya rena le Tatago rena wa legodimong, Jehofa Modimo, le Bakriste-gotee le rena.—Psalme 22:22; Mareka 4:24.

6. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a gana go phethagatša kgopelo ya monna yo?

⁶ Go sa šetšwe gore ke’ng seo se tutueditšego monna yo gore a itirele kgopelo, Jesu o ile a gana go mo nea seo a bego a se kgopela. Go e na le moo, Jesu o mmoditše gore: “Monna, ke mang yo a mpeilego moahlodi goba moaroledi wa lena?” (Luka 12:14) Ka go rialo, Jesu o be a bolela ka selo seo batho ka moka ba bego ba se tseba gabotse, ka gobane ka go dumelelana le Molao wa Moše, baahlodi metseng ba be ba kgethelwa go ahlola ditaba tše bjalo ka ye. (Doiteronomio 16:18-20; 21:15-17; Ruthe 4:1, 2) Ka lehlakoreng le lengwe, Jesu o be a tshwenyegile ka dilo tše bohlokwa kudu—go nea bohlatse mabapi le therešo ya Mmušo le go ruta batho thato ya Modimo. (Johane 18:37) Ka go latela mohlala wa Jesu, go e na le go arošwa ke ditaba tše di tlwaelegilego, re diriša nako le matla a rena go bolela ditaba tše dibotse le go “[dira] batho ba ditšhaba ka moka barutiwa.”—Mateo 24:14; 28:19.

Phafogela go Duma tša ba Bangwe

7. Ke mantšu afe a sedimošago ao Jesu a ilego a a bolela?

⁷ Ka ge a be a kgona go lemoga maikemišetšo a lego ka gare-gare ga pelo, Jesu o be a tseba gore go na le selo se sengwe se segolo kudu seo se bego se akaretšwa kgopelong ya monna yo ya gore Jesu a tsena-tsenane le ditaba tša motho ka noši. Ka baka leo, go e na le go fo gana kgopelo ya gagwe, Jesu o ile a bolela ka maikemišetšo a kgonthe a taba ye gomme a bolela gore: “Dulang le butše mahlo le itišitše kgahlanong le mohuta o mongwe le o mongwe wa go duma tša ba bangwe, gobane gaešita le ge motho a atetšwe ke dilo, fela bophelo bja gagwe ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.”—Luka 12:15.

8. Go duma tša ba bangwe ke’ng, gomme go ka lebiša kae?

⁸ Go duma tša ba bangwe ga se feela go fo kganyoga go ba le tšhelete goba dilo tše dingwe, e lego tšeo di ka dirišwago gabotse goba ka morero o mobotse. Go ya ka pukuntšu e nngwe, ke “go kganyoga lehumo goba dilo tše dingwe goba dilo tša ba bangwe ka tsela e feteletšego.” Go ka akaretša kganyogo e sa kgotsofatšegego le ya megabaru ya go nyaka go ba le dilo—mohlomongwe tšeo e lego tša motho yo mongwe—ka baka la go fo nyaka go ba le tšona, motho a sa šetše dinyakwa tša gagwe ka noši goba a se na taba le dilo tšeo ge e le gabotse a di hlokago goba mafelelo ao a ka bago gona go ba bangwe. Motho yo a dumago tša ba bangwe o dumelela selo le ge e le sefe seo a se nyakago gore se khupetše kgopolo le ditiro tša gagwe go fihla bokgoleng bjoo ge e le gabotse se fetogago modimo wa gagwe. Gopola gore moapostola Paulo o swantšha motho yo a nago le megabaru le morapedi wa diswantšho, yo a se nago kabelo Mmušong wa Modimo.—Baefeso 5:5; Bakolose 3:5.

9. Go duma tša ba bangwe go ka bonagatšwa ka ditsela dife? Nea mehlala e itšego.

⁹ Se se kgahlišago ke gore Jesu o lemošitše malebana le “mohuta o mongwe le o mongwe wa go duma tša ba bangwe.” Go duma tša ba bangwe go tla ka ditsela tše dintši. Molao wa mafelelo wa Melao e Lesome o bontšhitše tše dingwe tša tšona, ge o re: “O se kê wa duma ntlo ya wa xeno. O se kê wa duma mosadi wa wa xeno, le molata wa xaxwe wa monna le wa mosadi, le kxomo ya xaxwe, le pôkôlô ya xaxwe, le tšohle tše e lexo tša wa xeno.” (Ekisodo 20:17) Beibele e tletše ka mehlala ya batho bao ba ilego ba wela sebeng se se nyamišago ka baka la mohuta o itšego wa go duma tša ba bangwe. Sathane e be e le motho wa pele wa go  duma selo sa motho yo mongwe—letago, tumišo le bogoši tšeo e lego tša Jehofa feela. (Kutollo 4:11) Efa o ile a duma tshwanelo ya go ipeela mellwane, gomme go forwa ga gagwe boemong bjo go ile gwa lebiša moloko wa batho sebeng le lehung. (Genesi 3:4-7) Batemona e be e le barongwa bao ba ilego ba se kgotsofatšwe ke “boemo bja bona bja pele, eupša ba tlogetše bodulo bja bona bjo bo swanetšego” ba yo tsoma selo seo ge e le gabotse e sego sa bona. (Juda 6; Genesi 6:2) Le gona, nagana ka Bileama, Akane, Gehasi le Judase. Go e na le go kgotsofalela seo ba nago le sona bophelong, ba ile ba dumelela kganyogo yeo e sa kgotsofatšegego ya go ba le dilo tše di bonagalago e ba dira gore ba diriše potego ya bona gampe, e lego seo se ilego sa ba lebiša tshenyegong le phedišong.

10. Go etša ge Jesu a eleditše, ke bjang re ka ‘dulago re butše mahlo’?

¹⁰ Ke mo go swanetšego gakaakang gore Jesu o ile a thoma temošo ya mabapi le go duma dilo tša ba bangwe ka mantšu a rego “dulang le butše mahlo”! Ka baka la’ng? Ka gobane go bonolo kudu gore batho ba bone gore motho yo mongwe o na le megabaru goba o duma tša ba bangwe, eupša ke ka sewelo moo ba ka lemogago gore le bona ba bjalo. Lega go le bjalo, moapostola Paulo o bolela gore “lerato la tšhelete ke modu wa mehuta ka moka ya dilo tše di gobatšago.” (1 Timotheo 6:9, 10) Morutiwa Jakobo o hlalosa gore ge kganyogo e mpe “e emere e tswala sebe.” (Jakobo 1:15) Ka go dumelelana le temošo ya Jesu, re swanetše go ‘dula re butše mahlo,’ e sego bakeng sa go lebelela ba bangwe go bona ge e ba ba duma tša ba bangwe, eupša gore re itlhahlobe go bona ditshekamelo tša dipelo tša rena, e le gore re ka ‘itiša kgahlanong le mohuta o mongwe le o mongwe wa go duma tša ba bangwe.’

Bophelo bja go Atelwa ke Dilo

11, 12. (a) Jesu o neile temošo efe malebana le go duma tša ba bangwe? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go kwa temošo ya Jesu?

¹¹ Go na le lebaka le lengwe gape leo le dirago gore re itiše malebana le go duma tša ba bangwe. Ela hloko selo se se latelago seo Jesu a se boletšego: “Gaešita le ge motho a atetšwe ke dilo, fela bophelo bja gagwe ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.” (Luka 12:15) Ye ruri ke taba yeo go swanetšego go naganišišwa ka yona mehleng ya rena yeo e tletšego ka lerato la dilo tše di bonagalago, moo batho ba tswalanyago mahumo le lethabo gotee le katlego. Ka mantšu ao, Jesu o be a bontšha gore bophelo bjo bo nago le morero le bjo bo kgotsofatšago e le ka kgonthe ga bo tlišwe ke dilo tše di bonagalago goba go ithekga ka tšona, go sa šetšwe gore ke tše dintši gakaakang.

¹² Lega go le bjalo, ba bangwe ba ka no se dumelelane le taba ye. Ba ka no bolela gore go ba le dilo tše di bonagalago go dira gore bophelo e be bja boiketlo le bjo bo thabišago kudu gomme ka go rialo e be bjo bo  holago. Ka baka leo, ba ikgafela medirong yeo e ka ba neago bokgoni bja go fihlelela dilo ka moka le didirišwa tšeo ba di ratago. Ba nagana gore se se tla tliša bophelo bjo bobotse. Eupša ka go nagana bjalo, ga ba kwešiše seo Jesu a bego a se hlalosa.

13. Pono e leka-lekanego ka bophelo le go ba le dilo ke efe?

¹³ Go e na le go lebiša tlhokomelo tabeng ya ge e ba go ba le dilo tše dintši go nepagetše goba go fošagetše, Jesu o be a gatelela gore bophelo bja motho ga bo tlišwe ke “dilo tše a nago le tšona,” ke gore, dilo tšeo a šetšego a e-na le tšona. Tabeng ye, ka moka ga rena re a tseba gore ga go nyakege dilo tše dintši kudu gore re phele, goba go itlhokomela bophelong. Go fo nyakega dijo tše dinyenyane, seaparo le lefelo leo motho a ka robalago go lona. Bahumi ba na le bontši bja dilo tše, gomme badiidi ba ka thatafalelwa ke go hwetša seo ba se nyakago. Lega go le bjalo, go sa šetšwe phapano yeo, pheletšo ya bona e a swana ge bophelo bo fela—dilo ka moka di a fela. (Mmoledi 9:5, 6) Ka baka leo, e le gore bophelo bo be le morero le mohola, bo ka se ke e bile ga se bja swanela go fo ithekga ka dilo tšeo motho a ka di hwetšago goba go ba le tšona. Kgopolo ye e a kwagala ge re hlahloba mohuta wa bophelo bjo Jesu a bego a bolela ka bjona.

14. Re ka ithuta’ng go lentšu “bophelo” leo le hwetšwago pegong ya Beibele?

¹⁴ Ge Jesu a be a re “bophelo ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona,” lentšu leo le dirišitšwego mo bakeng sa “bophelo” Ebangeding ya Luka (Segerika, zo·eʹ) le šupa go bophelo ka bobjona, bophelo bjo bo feletšego e sego mokgwa goba tsela ya go phela. * Jesu o be a bolela gore go sa šetšwe gore re humile goba re badiidi, go sa šetšwe gore re phela manobonobong goba re hwetša dilo tše bohlokwa bophelong ka sewelo, ga re kgone go laola ka botlalo botelele bja bophelo bja rena goba go tseba ge e ba re tla be re phela gosasa. Jesu o boletše Thutong ya gagwe ya Thabeng gore: “Ke mang go lena yo ka go ba yo a belaelago, a ka oketšago tekanyo ya bophelo bja gagwe ka botelele bja kubiti e tee?” (Mateo 6:27) Beibele e bontšha gabotse gore Jehofa ke yena feela “mothôpô wa bophelô,” le gore ke yena feela yo a ka neago babotegi ‘bophelo bja kgonthe,’ goba “bophelo bjo bo sa felego,” e ka ba legodimong goba lefaseng.—Psalme 36:9; 1 Timotheo 6:12, 19.

15. Ke ka baka la’ng batho ba bantši ba bota dilo tše di bonagalago?

¹⁵ Mantšu a Jesu a bontšha kamoo go lego bonolo ka gona gore batho ba be le pono e fapogilego ka bophelo. Go sa šetšwe gore ke bahumi goba ke badiidi, batho ka moka ga se ba phethagala gomme ka moka ba tla ba le mafelelo a swanago. Moše wa mehleng ya bogologolo o boletše gore: “’Phelô bya rena ké nywaxa e masome a šupaxo; xo yo thata ké masome a seswai. ’Me sexolo-thata mo xo yôna ké tapišô le thswenyêxô; xobane bo feta ka pelá e ke re fofa ka diphêxô.” (Psalme 90:10; Jobo 14:1, 2; 1 Petro 1:24) Ka baka le, batho bao ba sa kago ba hlagolela tswalano e botse le Modimo gantši ba amogela kgopolo yeo moapostola Paulo a boletšego ka yona ya gore “a re jeng gomme re nweng, gobane gosasa re tla hwa.” (1 Bakorinthe 15:32) Ba bangwe, ka baka la go bona gore bophelo bo feta ka lebelo e bile ga bo kgonthišege, ba leka go hwetša tšhireletšego le kgonthišego ka go ba le dilo tše di bonagalago. Mohlomongwe ba nagana gore go ba le dilo tše dintši tše di bonagalago go tla dira gore bophelo bo šireletšege ka tsela e itšego. Ka baka leo, ba šoma ka thata ba kgoboketša mahumo le dilo tše di bonagalago, ka phošo ba tswalanya dilo tše bjalo le tšhireletšego le lethabo.—Psalme 49:6, 11, 12.

 Bokamoso bjo bo Šireletšegilego

16. Go ba le mohola e le ka kgonthe bophelong ga se gwa thewa go eng?

¹⁶ E ka ba e le therešo gore tekanyetšo e phagamego ya go phela—go ba le dijo tše dintši, diaparo, madulo le manobonobo a mangwe—go ka tlaleletša bophelong bja boiketlo goba go ka ba gwa dira gore go be le tlhokomelo e kaone ya tša maphelo gomme ka go rialo gwa dira gore motho a phele nywaga e oketšegilego go se nene. Lega go le bjalo, na ruri bophelo bjo bjalo bo na le morero le tšhireletšego? Go ba le mohola bophelong ga go bonwe ka palo ya nywaga yeo motho a ka e phelago goba bontši bja dilo tše di bonagalago tšeo a ka bago le tšona goba go di diriša. Moapostola Paulo o boletše ka kotsi ya go holofela dilo tše bjalo ka mo go feteletšego. O ngwaletše Timotheo gore: “Laela bao ba humilego tshepedišong ya gona bjale ya dilo gore ba se ke ba ikgodiša le gore ba se holofele mahumo a sa kgonthišegego, eupša ba holofele Modimo yo a re neago dilo tšohle ka mo go humilego gore re ipshine ka tšona.”—1 Timotheo 6:17.

17, 18. (a) Ke mehlala efe e lemogegago mabapi le go ba le dilo tše di bonagalago yeo re swanetšego go e ekiša? (b) Ke papišo efe ya Jesu yeo e tlago go ahla-ahlwa sehlogong se se latelago?

¹⁷ Go holofela ga motho mahumo ga se gabohlale ka gobane ke a sa “kgonthišegego.” Mopatriareka Jobo o be a humile le dinala, eupša ge a be a welwa ke kotsi ka tšhoganetšo, mahumo a gagwe ga se a ka a mo thuša; a ile a hwelela ka ponyo ya leihlo. Tswalano e matla yeo a bego a e-na le yona le Modimo ke yona e ilego ya mo thuša go feta ditekong ka moka le ditlaišegong. (Jobo 1:1, 3, 20-22) Aborahama ga se a ka a dumelela go ba ga gagwe le dilo tše dintši tše di bonagalago go mo thibela go amogela kabelo e thata go tšwa go Jehofa, gomme o ile a šegofatšwa ka go ba “tata xo bontši bya dithšaba.” (Genesi 12:1, 4; 17:4-6) Re swanetše go ekiša mehlala ye gotee le e mengwe. Go sa šetšwe gore re ba banyenyane goba ba bagolo, re swanetše go itlhahloba go bona gore ke eng seo e tlogago e le se bohlokwa maphelong a rena le seo re se holofelago.—Baefeso 5:10; Bafilipi 1:10.

¹⁸ Mantšu a mmalwa ao Jesu a a boletšego mabapi le go duma tša ba bangwe gotee le go ba le pono e nepagetšego ka bophelo a a kwagala e bile a a ruta e le ruri. Lega go le bjalo, Jesu o be a naganne ka selo se sengwe gape, gomme o ile a tšwela pele a laodiša papišo e šišinyago kgopolo, goba seswantšho, mabapi le monna wa mohumi yo a sa dirišego tlhaologanyo. Seswantšho seo se šoma bjang bophelong bja rena lehono, gomme re ka ithuta’ng go sona? Sehlogo se se latelago se tla nea dikarabo.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Dipotšišo tša Thuto]

[Caption on page 23]

Ke ka baka la’ng Jesu a ile a gana kgopelo ya monna yo?

[Caption on page 23]

Go duma tša ba bangwe go ka lebiša mafelelong a kotsi

[Caption on page 25]

Aborahama o bontšhitše bjang gore o na le pono e nepagetšego mabapi le dilo tše di bonagalago?

[Caption on page 24]

Karabo ya Gago ke Efe?

• Go gana ga Jesu go phetha kgopelo ya monna yo mongwe pele ga lešaba go ka re ruta’ng?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go itiša malebana le go duma tša ba bangwe, gomme re ka dira seo bjang?

• Ke ka baka la’ng bophelo bo sa tlišwe ke go ba le dilo tše di bonagalago?

• Ke’ng seo se ka dirago gore bophelo bo be le morero e le ka kgonthe le go šireletšega?