Na O ‘Humetše Go Modimo’?
Na O ‘Humetše Go Modimo’?
“Go bjalo le ka motho yo a ikgobelelago lehumo, eupša a se a huma go Modimo.”—LUKA 12:21.
1, 2. (a) Batho ba be ba dutše ba ikemišeditše go dira dihlabelo tše dikgolo bakeng sa dilo dife? (b) Ke tlhohlo efe le kotsi efe tšeo Bakriste ba swanetšego go lebeletšana le tšona?
GO TSOMA LEHUMO ga e fo ba papadi yeo bana ba ratago go e bapala; gape ke terama ya kgonthe yeo batho ba e bapalago nako le nako maphelong a bona ka moka le ditšhabeng tše dintši. Ka mohlala, go kitimela gauta moo go diragetšego lekgolong la bo-19 la nywaga kua Australia, Afrika Borwa, Canada le United States go ile gwa gogela batho bao ba tšwago kgole kudu bao ba bego ba ikemišeditše go tlogela magae le baratiwa ba bona e le gore ba yo tsoma lehumo dinageng dišele, tšeo ka dinako tše dingwe di bego di e-na le lehloyo. Ee, batho ba bantši ba ikemišeditše go lekela hlogong ka mo go feteletšego le go dira boikgafo bjo bogolo bakeng sa go hwetša mahumo ao dipelo tša bona di a kganyogago.
2 Gaešita le ge batho ba bantši lehono ba sa tšee karolo lesolong la kgonthe la go tsoma lehumo, ba swanetše go šoma ka thata gore ba hwetše sa go iphediša. Go dira bjalo mo tshepedišong ye ya dilo go ka ba thata, gwa nyaka mo gontši gwa ba gwa imela. Go bonolo go tshwenyega kudu ka dijo, diaparo, lefelo la bodulo mo e lego gore dilo tše bohlokwa kudu di tšeelwa fase goba gaešita le go lebalwa. (Baroma 14:17) Jesu o neile seswantšho, goba papišo, yeo e bego e hlalosa gabotse tshekamelo ye ya batho. E hwetšwa go Luka 12:16-21.
3. Laodiša ka boripana seswantšho sa Jesu seo se begilwego go Luka 12:16-21.
3 Jesu o ile a nea seswantšho se ge a be a bolela ka go nyakega ga go itiša malebana le go duma tša ba bangwe, mo re go ahla-ahlilego sehlogong se se fetilego. Ka morago ga go lemoša mabapi le go duma tša ba bangwe, Jesu o boletše ka monna wa mohumi yo a sa kgotsofatšwego ke nywako ya polokelo yeo e tletšego dilo tše dibotse tšeo a šetšego a e-na le tšona eupša a e senyago gomme a aga e megolo e le gore a ka boloka dilo tše dibotse tše di oketšegilego. Gatee-tee ge a nagana gore o itokišeleditše go khutša le go thabela bophelo bjo bobotse, Modimo o mmotša gore bophelo bja gagwe bo kgaufsi le go fela gomme dilo ka moka tše dibotse tšeo monna yo a di bolokilego e tla ba tša motho yo mongwe. Ke moka Jesu o okeditše mantšung a go phetha ka gore: “Go bjalo le ka motho yo a ikgobelelago lehumo, eupša a se a huma go Modimo.” (Luka 12:21) Re ka ithuta’ng papišong ye? Re ka diriša thuto ye bjang maphelong a rena ka noši?
Monna yo a Nago le Bothata
4. Re ka re monna yoo go bolelwago ka yena papišong ya Jesu e be e le motho wa mohuta mang?
4 Seswantšho seo Jesu a se boletšego se tlwaelegile. Re lemoga gore Jesu o ile a thoma taba ka go fo re: “Tšhemo ya monna yo mongwe wa mohumi e ile ya tšweletša kudu.” Jesu ga se a ka a bolela gore monna yo o be a hwetša mahumo a gagwe ka mekgwa ya bofora goba e sego molaong. Ka mantšu a mangwe, o be a sa tsebje e le monna yo mobe. Ge e le gabotse, motheong wa seo Jesu a se boletšego, go a kwagala go nagana gore monna yo go bolelwago ka yena papišong ye o be a šomile ka thata. Bonyenyane go ka bolelwa gore e be e le monna yo a bego a rulaganyeditše le go bolokela bokamoso, mohlomongwe a naganne ka katlego ya lapa la gagwe. Ka baka leo, go ya ka pono ya lefase, a ka lebelelwa a swantšhetša monna yo a šomago ka thata yo a bego a tšeela boikarabelo bja gagwe godimo.
5. Monna wa papišong ya Jesu o na le bothata bofe?
5 Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, Jesu o biditše monna wa papišong gore ke mohumi, e lego seo se bolelago gore e be e le motho yo a bego a e-na le bontši bja dilo tše di bonagalago. Lega go le bjalo, ka ge Jesu a hlalositše, monna yo wa mohumi o be a e-na le bothata. Tšhemo ya gagwe e be e tšweletša kudu go feta kamoo a bego a letetše ka gona, go feta seo a bego a se nyaka goba seo a bego a ka kgona go se hlokomela. O be a ka dira’ng?
6. Ke dikgetho dife tšeo bahlanka ba bantši ba Modimo ba lebeletšanago le tšona lehono?
6 Bahlanka ba bantši ba Jehofa lehono ba lebeletšana le maemo ao a swanago kudu le a monna yo wa mohumi. Bakriste ba therešo ba katanela go ba bašomi bao ba botegago, bao ba šomago ka mafolofolo le ba nago le temogo. (Bakolose 3:22, 23) Go sa šetšwe gore ba a šoma goba ba na le dikgwebo tša bona, gantši ba a atlega gaešita le go tšwelela go seo ba se dirago. Ge go tšwelela sebaka sa gore ba hlatlošwe goba ba be le dibaka tše difsa, ba lebeletšana le go dira phetho. Na ba swanetše go amogela tlhatlošo yeo goba go šomela tšhelete e ntšinyana? Ka mo go swanago, bafsa ba bantši ba Dihlatse ba a kgona sekolong. Ka baka leo, ba ka newa mpho ya go lefelela dithuto tša bona e le gore ba di tšwetše pele dikolong tša maemo a godimo. Na ba swanetše go fo ya le mogobo gomme ba amogele seo ba se newago?
7. Monna wa papišong ya Jesu o ile a swaragana bjang le bothata bja gagwe?
7 Ge re boela papišong ya Jesu, ke’ng seo monna yola wa mohumi a ilego a se dira ge tšhemo ya gagwe e be e tšweletša kudu moo a bego a se na mo a ka bolokago dilo tše a di bunnego? O ile a phetha ka go wiša nywako ya bobolokelo yeo a bego a e-na le yona le go aga e megolwanyane gore a kgone go boloka mabele a gagwe a mantši le dilo tše dibotse. Go bonagala leano leo le ile la dira gore a ikwe a šireletšegile e bile a kgotsofetše moo a ilego a bolela gore: “Ka re go moya wa-ka: ‘Moya, o na le dilo tše dintši tše dibotse tše di kgobeletšwego nywaga e mentši; iketle, e-ja, e-nwa gomme o ipshine.’”—Luka 12:19.
Ke ka Baka La’ng a Bitšwa “Motho yo a Hlokago Tlhaologanyo”?
8. Ke selo sefe se bohlokwa seo monna wa papišong ya Jesu a ilego a se hlokomologa?
8 Lega go le bjalo, go etša ge Jesu a boletše, leano la monna wa mohumi le ile la mo fora ka go mo dira gore a ikwe eka o šireletšegile. Le ge le ka bonagala le be le šoma, leano le le be le sa akaretše selo setee se bohlokwa—thato ya Modimo. Monna yo o be a nagana ka yena feela, kamoo a bego a tla kgona go iketla le go ja, go nwa le go ipshina. O be a nagana le gore o tla ba le “nywaga e mentši” ka baka la go ba le “dilo tše dintši tše dibotse.” Eupša ka maswabi, dilo ga se tša ka tša sepela gabotse. Go etša ge Jesu a boletše pejana, “gaešita le ge motho a atetšwe ke dilo, fela bophelo bja gagwe ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.” (Luka 12:15) Bošegong bjona bjoo, dilo ka moka tšeo monna yo a bego a di šometše di ile tša fela le semeetseng, ka gobane Modimo o mmoditše gore: “Wena motho yo a hlokago tlhaologanyo, bošegong bjo ba nyaka moya wa gago go wena. Ka gona, dilo tše o di kgobetšego e tla ba tša mang?”—Luka 12:20.
9. Ke ka baka la’ng monna wa papišong a be a bitšwa yo a se nago tlhaologanyo?
9 Ga bjale re fihla ntlheng e bohlokwa ya seswantšho sa Jesu. Modimo o ile a bitša monna yo gore ke yo a hlokago tlhaologanyo. Exegetical Dictionary of the New Testament e hlalosa gore mehuta yeo ya lentšu la Segerika leo le dirišitšwego mo “ka mehla le bontšha go hloka kwešišo.” E bolela gore papišong ye, Modimo o bolelwa e le yo a dirišago lentšu le bakeng sa go pepentšha “go se be le mohola ga dithulaganyo tša mohumi tša bokamoso.” Lentšu le ga le bolele ka motho yo a sego a hlalefa eupša le bolela ka “motho yo a ganago go ithekga ka Modimo.” Tlhaloso ya Jesu ya monna wa mohumi e dira gore re nagane seo a se boletšego ka morago ge a be a botša Bakriste ba phuthego ya Laoditsea, Asia Minor, ba lekgolong la pele la nywaga gore: “O re: ‘Ke humile, ke hweditše mahumo gomme ga ke sa nyaka selo,’ fela ga o tsebe gore o hlomola pelo, o a šokiša, o a diila, o foufetše gomme o hloboletše.”—Kutollo 3:17.
10. Ke ka baka la’ng go ba le “dilo tše dintši” e se kgonthišetšo ya go ba le “nywaga e mentši”?
10 Re dira gabotse ge re tšeela thuto ye godimo. Na go ka direga gore re swane le monna wa papišong ye—re šoma ka thata go kgonthišetša gore re na le “dilo tše dintši tše dibotse” mola re palelwa ke go dira seo se lego bohlokwa bakeng sa go hwetša tebelelo ya go ba le “nywaga e mentši”? (Johane 3:16; 17:3) Beibele e re: “Mahumô xa’ phediše mohla wa boxale;” gomme “pôta-mahumô ó tlo wa.” (Diema 11:4, 28) Ka bala leo, Jesu o okeditše papišo ye ka kgothatšo ye ya mafelelo: “Go bjalo le ka motho yo a ikgobelelago lehumo, eupša a se a huma go Modimo.”—Luka 12:21.
11. Ke ka baka la’ng e le ga lefeela gore motho a age kholofelo ya gagwe le tšhireletšego dilong tše di bonagalago?
11 Ge Jesu a be a re “go bjalo,” o be a bontšha gore seo se diragaletšego monna wa mohumi papišong ye se tla diragalela le bao ba agago maphelo a bona—kholofelo ya bona le tšhireletšego ya bona—ka mo go feletšego dilong tše di bonagalago. Phošo ga e nape e e-ba go ‘ikgobelela mahumo’ eupša ke go palelwa ke go “huma go Modimo.” Morutiwa Jakobo o boletše temošo e swanago ge a be a ngwala gore: “Tlang bjale lena ba le rego: ‘Lehono goba gosasa re tla tšea leeto la go ya motseng wo ra fetša ngwaga moo, ra swarega kgwebong gomme ra boelwa,’ mola le sa tsebe gore bophelo bja lena bo tla ba bjang gosasa.” Ba swanetše go dira’ng? “Go e-na le moo le swanetše go re: ‘Ge Jehofa a rata, re tla phela gomme ra dira se goba sela.’” (Jakobo 4:13-15) Go sa šetšwe gore motho a ka ba a humile gakaakang goba a ka ba a e-na le dilo tše dintši gakaakang, ka moka ga tšona e tla ba tša lefeela ge a se a huma go Modimo. Ka gona, go huma go Modimo go bolela’ng?
Go Huma go Modimo
12. Re tla huma go Modimo ge re dira’ng?
12 Mantšung a Jesu, go huma go Modimo go fapanywa le go ikgobelela mahumo, goba go huma ka dilo tše di bonagalago. Ka baka leo, Jesu o be a bolela gore selo seo re swanetšego go tshwenyega ka sona kudu bophelong ga se ya swanela go ba go kgobelela mahumo a dilo tše di bonagalago goba go kgotsofalela seo re ka bago re e-na le sona. Go e na le moo, re swanetše go diriša dilo tše re nago le tšona ka tsela yeo e tlago go kaonefatša goba go matlafatša tswalano ya rena le Jehofa. Ruri go dira bjalo go tla dira gore re hume go Modimo. Ka baka la’ng? Ka gobane go re bulela dibaka tša go hwetša ditšhegofatšo tše di tšwago go yena. Beibele e re botša gore: “Khumišô ké dithšexofatšô tša Morêna; xa e tlale ka xo itapiša.”—Diema 10:22.
13. Tšhegofatšo ya Jehofa e ‘humiša’ bjang?
13 Ge Jehofa a šegofatša batho ba gagwe, ka mehla o ba nea se sekaone-kaone. (Jakobo 1:17) Ka mohlala, ge Jehofa a be a nea Baisiraele naga yeo ba ka dulago go yona, e be e le ‘naga e elago mafsi le nose.’ Le ge naga ya Egipita le yona e ile ya hlaloswa ka tsela yeo, naga yeo Jehofa a e neilego Baisiraele e be e fapane le yeo ka tsela e tee feela e bohlokwa. Moše o boditše Baisiraele gore e be e le “naxa e babalêlwaxo ke Morêna Modimo wa [bona].” Ka mantšu a mangwe, dilo di be di tla ba sepelela gabotse ka gobane Jehofa o be a tla ba hlokomela. Ge feela Baisiraele ba be ba dula ba botegela Jehofa, ba be ba šegofatšwa kudu ke yena e bile ba be ba thabela tsela ya bophelo yeo go lego molaleng gore e be e phagametše ya ditšhaba ka moka tša kgaufsi. Ee, ke tšhegofatšo ya Jehofa yeo e ‘humišago’!—Numeri 16:13; Doiteronomio 4:5-8; 11:8-15.
14. Ke’ng seo se thabelwago ke bao ba humilego go Modimo?
14 Polelwana e rego go “huma go Modimo” e fetolelwa gape e le go “huma mahlong a Modimo” (Today’s English Version) goba “go bonwa ke Modimo o le mohumi.” (The New Testament in Modern English, ka J. B. Phillips) Bao ba humilego ka dilo tše di bonagalago gantši ba tshwenyegile kamoo ba ka bonagalago ka gona mahlong a batho ba bangwe. Se gantši se bonagatšwa ke tsela ya bona ya go phela. Ba nyaka go kgahla batho ka seo Beibele e se bitšago “pontšho ya bompogeng ya dilo tša motho tša boiphedišo.” (1 Johane 2:16) Ka mo go fapanego, Modimo o amogela bao ba humilego go yena, o a ba rata le go ba nea motlalo wa botho bjo bo sa swanelago e bile ba na le tswalano e borutho ya motho ka noši le yena. Go ba boemong bjo bjalo bjo bohlokwa go dira gore ba ikwe ba phetše gabotse le go šireletšega e le ka kgonthe, go feta seo mahumo le ge e le afe a dilo tše di bonagalago a ka se neago. (Jesaya 40:11) Go šala potšišo e rego, Re swanetše go dira’ng gore re kgone go huma mahlong a Modimo?
Go Huma Mahlong a Modimo
15. Re swanetše go dira’ng gore re kgone go huma go Modimo?
15 Seswantšhong sa Jesu, monna yo o be a rulagantše le go šoma ka thata bakeng sa go fo huma, gomme o ile a bitšwa yo a se nago tlhaologanyo. Ka baka leo, gore re hume go Modimo re swanetše go ikemišetša go šoma ka thata le go tšea karolo ka botlalo medirong yeo ruri e lego bohlokwa le e holago mahlong a Modimo. Gare ga yona go akaretšwa taelo ya Jesu e rego: “Ka gona, e-yang le dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa.” (Mateo 28:19) Go diriša nako ya rena, matla le bokgoni modirong wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa, e sego bakeng sa go kaonefatša maemo a rena a bophelo, go ka bapišwa le go beeletša. Bao ba dirilego bjalo ba hweditše ditswalo tše dintši moyeng, go etša ge diphihlelo tše di latelago di bontšha.—Diema 19:17.
16, 17. O ka laodiša diphihlelo dife go bontšha tsela ya bophelo yeo e dirago gore motho a hume mahlong a Modimo?
16 Ela hloko taba ya monna wa Mokriste nageng e nngwe ya ka Bohlabela. O be a gola mogolo wa go bonala ka ge a be a šoma e le molokiši wa di-computer. Lega go le bjalo, mošomo wa gagwe o be o mo tšeela mo e ka bago nako ya gagwe ka moka e bile o dira gore a ikwe a diila moyeng. Mafelelong, go e na le go leka go ba wa pele mošomong wa gagwe, o ile a o tlogela gomme a thoma mošomo wa go dira ice cream a e rekiša ditarateng e le gore a ka ba le nako e oketšegilego ya go hlokomela dinyakwa tša gagwe tša moya le boikarabelo. Bao e kilego ya ba bašomi-gotee le yena ba be ba mo kwera, eupša mafelelo e bile afe? O itše: “Ge e le gabotse, ke be ke e-na le tšhelete e ntši kudu go feta yeo ke bego ke e-na le yona ge ke be ke šoma ka di-computer. Mošomo wo o dirile gore ke be yo a thabilego kudu ka gobane ga se ka gateletšega goba go tshwenyega go swana le kamoo ke bego ke le ka gona mošomong wa-ka wa pele. E bile se bohlokwa kudu ke gore ga bjale ke ikwa ke le kgaufsi kudu le Jehofa.” Phetogo e ile ya dira gore Mokriste yo a kgone go tsenela bodiredi bja nako e tletšego, gomme ga bjale o hlankela ofising ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa nageng ya gabo. Tšhegofatšo ya Jehofa ruri ‘e a humiša.’
17 Mohlala o mongwe ke wa mosadi yo a goletšego lapeng leo le bego le tšeela thuto godimo kudu. O ile a tsena diyunibesithi kua Fora, Mexico le Switzerland gomme o be a le kgaufsi le go hwetša mošomo o mobotse kudu. O itše: “Ke ile ka atlega; ke be ke hlompšha e bile ke swarwa ka tsela e kgethegilego, eupša ke be ke hlaela se sengwe ka pelong, ke tloga ke sa kgotsofala le gatee.” Ke moka o ile a ithuta ka Jehofa. O itše: “Ge ke be ke dutše ke tšwela pele moyeng, kganyogo ya-ka ya go thabiša Jehofa le go mmušetša bonyenyane bja seo a nneilego sona e nthušitše go bona gabotse tsela yeo ke swanetšego go sepela ka yona—go mo hlankela ka nako e tletšego.” O ile a rola modiro gomme go se go ye kae a kolobetšwa. Nywageng e 20 e fetilego, o hlanketše ka lethabo bodireding bja nako e tletšego. O laodiša ka gore: “Ba bangwe ba nagana gore ke bapetše ka ditalente tša-ka, eupša ba a lemoga gore ke thabile, e bile ba hlompha melao ya motheo yeo ke phelago ka yona. Ke rapela Jehofa ka mehla gore a nthuše go ikokobetša e le gore a dule a nkamogela.”
18. Ka go swana le Paulo, re ka huma bjang go Modimo?
18 Saulo, yo a ilego a ba moapostola Paulo, o be a e-na le mošomo wo o kgahlišago wo a bego a tla o šoma. Eupša ka morago o ile a ngwala gore: “Ruri ke sa dutše ke tšea dilo tšohle e le go loba ka baka la mohola o phalago tšohle wa tsebo ya Kriste Jesu Morena wa-ka.” (Bafilipi 3:7, 8) Go Paulo, mahumo ao a a hweditšego ka Kriste a be a feta selo le ge e le sefe seo lefase le bego le ka se nea. Ka mo go swanago, ka go tlogela go fišegela dilo le ge e le dife tša boithati gomme ra phegelela bophelo bja go ineela go Modimo, le rena re ka thabela bophelo bjo bo humilego mahlong a Modimo. Lentšu la Modimo le re holofetša ka gore: “Boikokobetšô le xo boifa Morêna, moputsô ké lehumô, le xo rêtwa, le xo phela.”—Diema 22:4.
[Dipotšišo tša Thuto]
[Caption on page 26]
Ke ka baka la’ng monna wa mohumi a be a bitšwa yo a se nago tlhaologanyo?
[Caption on page 27]
Dibaka tša go ba yo a atlegilego e ka ba teko e kgolo bjang?
[Caption on page 28]
“Khumišô ké dithšexofatšô tša Morêna”
[Caption on page 30]
Na o ka Hlalosa?
• Monna wa seswantšhong sa Jesu o be a e-na le bothata bofe?
• Ke ka baka la’ng monna wa papišong ye a bitšwa yo a se nago tlhaologanyo?
• Go huma go Modimo go bolela’ng?
• Re ka huma go Modimo bjang?