Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Ngwala—Bohlokwa bja Gona Isiraeleng ya Bogologolo

Go Ngwala—Bohlokwa bja Gona Isiraeleng ya Bogologolo

Go NgwalaBohlokwa bja Gona Isiraeleng ya Bogologolo

NA O kile wa bala tše dingwe tša di-Iliad goba Odyssey, dithetogale tše pedi tše dikgolo tša Gerika ya bogologolo? Go naganwa gore di hlamilwe nakong ya lekgolo la senyane goba la seswai la nywaga B.C.E. Dithetogale tše di swana bjang le Beibele, yeo e thomilego go ngwalwa nywaga-kgolo e mentši pele ga moo? Bolumo ya The Jewish Bible and the Christian Bible e re: “Bonyenyane Beibele e-na le ditšhupetšo tše e ka bago tše 429, tšeo di bolelago ka mongwalo le ka dingwalwa tše dingwe. Se se bohlokwa ge e ba motho a gopola gore Iliad e-na le tšhupetšo e tee feela gomme Odyssey ga e na ditšhupetšo.

The Oxford Encyclopedia of Archaeology in the Near East e hlalosa gore “kua Isiraeleng ya bogologolo go bonala go ngwala e be e le karolo e bohlokwa kudu ya borapedi.” Ka mohlala, kgwerano ya Molao e be e ngwadilwe gomme ka morago e ile ya balelwa banna, basadi le bana ka mehla phatlalatša. Le gona batho, e le dihlopha goba ba nnoši, ba ile ba e bala le go ithuta yona. Ka morago ga go hlahloba dika tše dingwe tša Molao, Alan Milliard, mofahloši-mogolo Yunibesithing ya Liverpool, o phetha ka gore: “Go molaleng gore batho ba maemo ka moka ba be ba kgona go bala le go ngwala.”—Doiteronomio 31:9-13; Jošua 1:8; Nehemia 8:13-15; Psalme 1:2.

Moapostola Paulo o hlalosa kamoo Bakriste ba swanetšego go lebelela mangwalo a makgethwa ka gona, ge a re: “Dilo tšohle tšeo di ilego tša ngwalwa e sa le pele di ile tša ngwalelwa go re ruta, gore ka kgotlelelo ya rena le ka khomotšo e tšwago Mangwalong re be le kholofelo.” Na o bontšha go tšeela Beibele godimo ka go e bala ka mehla?—Baroma 15:4.