Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Daniele

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Daniele

Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Daniele

HOLMAN ILLUSTRATED BIBLE DICTIONARY e re: “Puku ya Daniele ke e nngwe ya dipuku tše di kgahlišago kudu ka Beibeleng. E tletše ka ditherešo tše di sa šiiwego ke nako.” Pego ya Daniele e thoma ka 618 B.C.E. ge Kgoši Nebukadinetsara wa Babilona a e-tla Jerusalema gomme a rakelela motse, gomme a iša “ba bangwê ba Ba-Isiraele” bothopša Babilona. (Daniele 1:1-3) Gare ga bona go na le Daniele yo monyenyane, mohlomongwe a le nywageng ya gagwe ya mahlalagading. Puku ye e fela Daniele a sa le Babilona. Ga bjale a šetše a e-na le nywaga e nyakilego go ba e 100, Daniele o amogela kholofetšo ya Modimo e rego: “O tlo khutša, wa tlo bá wa tsoxa xo tlo amoxêla kabêlô ya xaxo bofelong bya matšatši.”—Daniele 12:13.

Gaešita le ge karolo ya pele ya puku ya Daniele e begwa ka tatelano ya dinako go ya ka pono ya motho yo a lebeletšego, karolo ya mafelelo e ngwadilwe go ya ka pono ya Daniele. Puku ye yeo e ngwadilwego ke Daniele e hupere diporofeto tša mabapi le go tsoga le go wa ga mebušo ya lefase, nako ya go tla ga Mesia le ditiragalo tšeo di diregago mehleng ya rena. * Moporofeta yo a tšofetšego gape o lebelela morago bophelong bja gagwe bjo botelele gomme o anega ditiragalo tšeo di re kgothaletšago go ba banna le basadi bao ba botegelago Modimo. Molaetša wa Daniele o a phela e bile o matla.—Baheberu 4:12.

KE’NG SEO PEGO YA TATELANO YA DINAKO E RE RUTAGO SONA?

(Daniele 1:1–6:28)

Ngwaga ke wa 617 B.C.E. Daniele le bagwera ba bararo ba banyenyane, e lego Šadirake, Mešake le Abedinego, ba ka mošate wa Babilona. Nakong ya bona ya nywaga e meraro ya go tlwaeletšwa bophelo bja ka mošate, bafsa ba ba dula ba botegela Modimo. Mo e ka bago nywaga e seswai ka morago, Kgoši Nebukadinetsara o ba le toro e makatšago. Daniele o utolla toro yeo le go e hlatholla. Kgoši e lemoga gore Jehofa ke “Modimo wa medimo, Morêna wa maxoši, Moutolodi wa diphihlô.” (Daniele 2:47) Lega go le bjalo, go se go ye kae Nebukadinetsara o bonagala a lebetše thuto ye. Ge bagwera ba bararo ba Daniele ba be ba gana go hlankela seswantšho se setelele, kgoši e laela gore ba lahlelwe ka leubeng la mollo. Modimo wa therešo o phološa bafsa ba ba bararo, gomme Nebukadinetsara o gapeletšega go lemoga gore “xa xo modimo o mongwê o kxônaxo xo phološa, xe e se Yêna.”—Daniele 3:29.

Nebukadinetsara o ba le toro e nngwe gape e nago le seo e se bolelago. O bona sehlare se setelele seo se remilwego e bile se thibelwago go gola. Daniele o hlatholla toro yeo. Toro e phethagala ka boripana ge Nebukadinetsara a e-ba segafsi e bile a fola. Nywaga-some e mentši ka morago, Kgoši Belesatsara o direla bakgomana ba gagwe monyanya o mogolo gomme ka tsela e hlokago tlhompho o šomiša dibjana tšeo di bego di tšerwe ka tempeleng ya Jehofa. Bošegong bjona bjoo, Belesatsara o a bolawa gomme Dario wa Meda o tšea bogoši. (Daniele 5:30, 31) Mehleng ya Dario, ge Daniele a e-na le nywaga e fetago e 90, bahlankedi ba nago le lehufa ba logela moporofeta wa mokgalabje leano la go mmolaya. Eupša Jehofa o mo phološa go “marofa a ditau.”—Daniele 6:28.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

1:11-15—Na go ja merogo ke gona go dirilego gore bafsa ba bane ba Bajuda ba be le difahlego tše dibotse? Aowa. Ga go na dijo tšeo di ka dirago diphetogo tše bjalo ka matšatši a lesome feela. Jehofa, yoo a ilego a ba šegofatša ka baka la go mmota ga bona, ke yena a dirilego gore difahlego tša bafsa ba ba Baheberu di fetoge.—Diema 10:22.

2:1—Nebukadinetsara o bile le toro ya seswantšho se segolo neng? Pego e bolela gore e be e le “ka ngwaxa wa bobedi wa mmušô wa [Nebukadinetsara].” O bile kgoši ka 624 B.C.E. Ngwaga wa bobedi wa pušo ya gagwe ka ntle le pelaelo o be o tla thoma ka 623 B.C.E.—nywaga pele a ka šwahlela Juda. Mehleng yeo ya pele, Daniele o be a ka se be Babilona go hlatholla toro. “Ngwaxa wa bobedi” ge e le gabotse o balwa go tloga ka 607 B.C.E., ge kgoši ya Babilona e be e fediša Jerusalema gomme e e-ba mmuši wa lefase.

2:32, 39—Ke ka tsela efe mmušo wa silifera o bego o phalwa ke hlogo ya gauta, gomme ke bjang mmušo wa mphiri o bego o phalwa ke wa silifera? Mmušo wa Bameda le Baperesia, wo o emelwago ke karolo ya silifera ya seswantšho, o be o phalwa ke wa Babilona, e lego hlogo ya gauta, ka gobane o be o sa hlaolwe ka go fediša Juda. Go ile gwa latela mmušo wa lefase wa Gerika, woo o emelwago ke mphiri. Gerika e be e sa dutše e phalwa, go fo swana le ge mphiri o phalwa ke silifera. Gaešita le ge Mmušo wa Gerika o be o buša karolo e kgolo, ga se wa ka wa ba le tokelo ya go lokolla batho ba Modimo bothopša go swana le Bameda le Baperesia.

4:8, 9, NW—Na Daniele o ile a ba ramalea? Aowa. Polelwana e rego “mogolo wa boramalea” e fo ba e bolela ka maemo a Daniele a go ba “molaki wa ba bohlale ba Babele ka moka.”—Daniele 2:48.

4:10, 11, 20-22—Ke’ng seo se bego se swantšhetšwa ke sehlare se setelele sa torong ya Nebukadinetsara? Sehlare mathomong se be se swantšhetša Nebukadinetsara bjalo ka mmuši wa lefase. Lega go le bjalo, ka ge mmušo woo o be o fihla “maxomong a lefase,” sehlare se swanetše go ba se swantšhetša selo se segolo kudu. Daniele 4:17 e tswalanya toro yeo le mmušo wa “Yo xodimo-dimo” go batho. Ka gona, sehlare gape se swantšhetša bobuši bja legohle bja Jehofa, kudu-kudu mabapi le lefase. Ka go rialo, toro ye e na le diphethagalo tše pedi—ya pušong ya Nebukadinetsara le bobušing bja Jehofa.

4:16, 23, 25, 32, 33—“Mabaka a šupaxo” e be e le a botelele bjo bokaaka’ng? Diphetogo ka moka tša ponagalo ya Kgoši Nebukadinetsara di be di nyaka gore “mabaka a šupaxo” e be a nako e telele go feta matšatši a kgonthe a šupago. Go yena, mabaka a a bile nywaga e šupago ya matšatši a 360 goba matšatši a 2 520. Phethagalong e kgolo, “mabaka a šupaxo” ke nywaga e 2 520. (Hesekiele 4:6, 7) A ile a thoma ka phedišo ya Jerusalema ka 607 B.C.E. gomme a fela ge Jesu a bewa sedulong sa bogoši gore e be Kgoši ya legodimong ka 1914 C.E.—Luka 21:24.

6:7-11—Ka ge Jehofa a sa tsome gore batho ba eme ka tsela e itšego ge ba mo rapela, na e be e ka se be gabohlale gore Daniele a rapelele ka sephiring nakong ya matšatši a 30? Taba ya gore Daniele o be a rapela gararo ka letšatši e be e tsebja ke mang le mang. Ke ka baka leo baloga-maano-mabe ba tlilego le kgopolo ya go bea molao wa go thibela batho go rapela. Phetogo le ge e le efe mokgweng wa Daniele wa go rapela e be e tla bonagala go ba bangwe e le go kwanantšha e bile e be e tla bontšha go palelwa ke go ineela go Jehofa ka mo go feletšego.

Seo re Ithutago Sona:

1:3-8. Boikemišetšo bja Daniele le bagwera ba gagwe bja go dula ba botegela Jehofa ka go se kwanantšhe bo gatelela mohola wa go tlwaetšwa ke batswadi ba bona. Ge batswadi bao ba boifago Modimo ba bea dikgahlego tša moya pele maphelong a bona le go ruta bana ba bona go dira se se swanago, go na le kgonagalo e kgolo ya gore bana ba bona le bona ba gane kgoketšo le kgateletšo le ge e le efe yeo e ka tšwelelago sekolong goba felong-tsoko.

1:10-12. Daniele o be a kwešiša gore ke ka baka la eng “moxolo wa dikala” a boifa kgoši gomme ga se a mo gapeletša go dira dilo. Lega go le bjalo, Daniele ka morago o ile a batamela “molaki yo moxolo” yo a bego a ka kgona go dira bjalo. Ge re swaragana le maemo a thata, re swanetše go dira dilo ka temogo e swanago, kwešišo le bohlale.

2:29, 30. Go swana le Daniele, re swanetše go reta Jehofa bakeng sa tsebo le ge e le efe, dika le bokgoni bjo re ka bago re e-na le bjona ka baka la go diriša ditokišetšo tša gagwe tša moya.

3:16-18. Go bonagala Baheberu ba bararo ba be ba ka se kgone go arabela ka kgodišego e bjalo ge nkabe ba ile ba iponagatša ba ikemišeditše go kwanantšha peleng mabapi le dijo tša bona. Le rena re swanetše go katanela go ba bao ba “botegago dilong tšohle.”—1 Timotheo 3:11.

4:24-27. Go bolela molaetša wa Mmušo, woo o akaretšago kahlolo ya Modimo e šoro, go nyaka tumelo le sebete tše di swanago le tšeo Daniele a di bontšhitšego ge a be a tsebatša seo se bego se tla wela Nebukadinetsara le seo kgoši e bego e swanetše go se dira gore e “tiêlwê ke modula.”

5:30–6:1. “Sefela sa kxoši ya Babele” se ile sa phethagala. (Jesaya 14:3, 4, 12-15) Sathane Diabolo, yoo boikgogomošo bja gagwe bo swanago le bjola bja mmušo wa Babilona, le yena o tla fedišwa.—Daniele 4:30; 5:2-4, 23.

DIPONO TŠA DANIELE DI UTOLLA’NG?

(Daniele 7:1–12:13)

Ge Daniele a amogela pono ya gagwe ya mathomo ka toro ka 553 B.C.E., o nywageng ya gagwe ya bo-70. Daniele o bona dibata tše kgolo tše nne tšeo di swantšhetšago tatelano ya mebušo ya lefase go tloga mehleng ya gagwe go fihla mehleng ya rena. Ponong ya mabapi le seo se diregago legodimong, o bona “e mongwê . . . e kexo ké Morwa-motho” a fiwa ‘mmušo o ka se kego wa senyega.’ (Daniele 7:13, 14) Nywaga e mebedi ka morago, Daniele o ba le pono yeo e akaretšago Bameda le Baperesia, Gerika le mmuši yo mongwe yo a bago “kxoši e šoro ya manô a mabe.”—Daniele 8:23.

Ngwaga gona bjale ke wa 539 B.C.E. Babilona e wele, gomme Dario wa Meda ke mmuši wa Bakaladea. Daniele o rapela Jehofa mabapi le tsošološo ya naga ya gabo. Ge a sa dutše a rapela, Jehofa o romela morongwa Gabariele go yo dira gore Daniele a be le ‘temogo’ mabapi le go tla ga Mesia. (Daniele 9:20-25) Nako e tšwela pele go ya go 536/535 B.C.E. Mašaledi a boetše Jerusalema. Eupša modiro wa go aga tempele o a ganetšwa. Se se dira gore Daniele a belaele. O rapela ka taba ye, gomme Jehofa o romela morongwa wa maemo a godimo go Daniele. Ka morago ga go matlafatša Daniele le go mo kgothatša, morongwa yo o laodiša boporofeta bjoo bo bolelago ka go lwela bophagamo ga kgoši ya leboa le kgoši ya borwa. Ntwa magareng ga dikgoši tše tše pedi e thoma nakong ya ge mmušo wa Alexander yo Mogolo o be o arolwa magareng ga ditona tša gagwe tše nne go fihla nakong ya ge “go tlo tsoxa” Mikaele, Kgoši e Kgolo.—Daniele 12:1.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

8:9—Ke’ng seo se swantšhetšwago ke “naxa e ratêxaxo”? Lebakeng le, “naxa e ratêxaxo” e swantšhetša boemo bja lefaseng bja Bakriste ba tloditšwego nakong ya Mmušo wa Lefase wa Maisemane le Maamerika.

8:25—“Kxoši ya dikxoši” ke mang? Lentšu la Seheberu la sar, leo le fetoletšwego e le “kgoši,” ge e le gabotse le bolela “molaodi,” goba “moetapele.” Sereto “Kxoši ya dikxoši” se šupa Jehofa Modimo feela—Molaodi wa dikgoši ka moka tša barongwa, go akaretša le “Mikaele, e mongwê wa balaodi ba baxolo.”—Daniele 10:13.

9:21—Ke ka baka la’ng Daniele a re morongwa Gabariele ke “monna yola”? Se ke ka gobane Gabariele o tlile go yena a le ka sebopego sa motho, bjalo ka ge a ile a iponagatša go Daniele ponong ya pejana.—Daniele 8:15-17.

9:27—Ke kgwerano efe yeo e ilego ‘ya šoma go ba bantši’ go ba go fihla mafelelong a beke ya bo-70 ya nywaga, goba ka 36 C.E.? Kgwerano ya Molao e be e fedišitšwe ka 33 C.E. ge Jesu a be a kokotelwa koteng. Eupša ka go dira gore kgwerano ya Aborahama e šome go Baisiraele ba nama go ba go fihla ka 36 C.E., Jehofa o ile a nea Bajuda sebaka se se kgethegilego se se oketšegilego motheong wa go ba ga bona ditlogolo tša Aborahama. Kgwerano ya Aborahama e tšwela pele e šoma go “Isiraele wa Modimo.”—Bagalatia 3:7-9, 14-18, 29; 6:16.

Seo re Ithutago Sona:

9:1-23; 10:11. Ka baka la boikokobetšo bja gagwe, boineelo bja gagwe go Modimo, phišego ya gagwe le go phegelela ga gagwe thapelong, Daniele e be e le “monna wa moratexi.” Dika tšona tše gape di ile tša mo thuša go dula a botegela Modimo go ba go fihla bofelong bja bophelo bja gagwe. Anke re ikemišetšeng go latela mohlala wa Daniele.

9:17-19. Gaešita le ge re rapelela go tla ga lefase le lefsa la Modimo, leo ‘toko e tlago go aga go lona,’ na tlhokomelo ya rena e kgolo ga se ya swanela go lebišwa go go kgethagatšweng ga leina la Jehofa gotee le go godišweng ga bogoši bja gagwe go e na le go e lebiša go go fedišweng ga ditlaišego le mathata a rena?—2 Petro 3:13.

10:9-11, 18, 19. Ka go ekiša morongwa yoo a ilego a tla go Daniele, re swanetše go kgothatšana le go matlafatšana ka go thušana le ka mantšu a homotšago.

12:3, NW. Mehleng ya bofelo, “bao ba nago le temogo”—Bakriste ba tloditšwego—ba be ba dutše ba ‘bonega e le diediši’ gomme ba tlišitše “ba bantši go lokeng,” go akaretša le “lešaba le legolo” la “dinku tše dingwe.” (Bafilipi 2:15; Kutollo 7:9; Johane 10:16) Batlotšwa ba tla ‘phadima bjalo ka dinaledi’ ka kgopolo e feletšego nakong ya Pušo ya Nywaga e Sekete ya Kriste ge ba tla be ba šoma le yena go diriša mehola e tletšego ya topollo go moloko wa batho o kwago mo lefaseng. Ba “dinku tše dingwe” ba swanetše go kgomarela batlotšwa ka potego e sa kwanantšhego le go ba thekga ka pelo ka moka dilong tšohle.

Jehofa “Ó Šexofatša ba ba Mmoifaxo”

Puku ya Daniele e re ruta’ng ka Modimo yoo re mo rapelago? Ela hloko diporofeto tšeo di lego ka go yona—tšeo di šetšego di phethagetše le tšeo di sa tlago go phethagala. Ruri di bontšha gore Jehofa ke Mophethagatši wa lentšu la gagwe!—Jesaya 55:11.

Pego ya Daniele e bontšha’ng ka Modimo wa rena? Bafsa ba bane ba Baheberu bao ba ilego ba gana go huetšwa gore ba phele bophelo bja ka mošate bja Bababilona ba ile ba hwetša ‘tsebo, tlhaologanyo le bohlale.’ (Daniele 1:17) Modimo wa therešo o ile a romela morongwa wa gagwe gomme a phološa Šadirake, Mešake le Abedinego ka leubeng la mollo. Daniele o ile a phološwa ka moleteng wa ditau. Jehofa o a ‘thuša e bile ke kotse ya ba ba mmotago’ gomme “Ó šexofatša ba ba mmoifaxo.”—Psalme 115:9, 13.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 2 Bakeng sa tlhahlobo ya temana ka temana ya puku ya Daniele, bona puku ya Ela Hloko Boporofeta bja Daniele! yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

[Seswantšho go letlakala 18]

Ke ka baka la’ng Daniele e be e le “monna wa moratexi”?