Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Rutang Bana Ba Lena Go Rata Jehofa

Rutang Bana Ba Lena Go Rata Jehofa

Rutang Bana Ba Lena Go Rata Jehofa

“Ba etša mesêbê ’atleng tša moxale; ba byalo bana ba ba tswáletšwexo motho à sa le e mofsa.”—PSALME 127:4.

1, 2. Bana ba swana bjang le “mesêbê ’atleng tša moxale”?

MMETŠI wa mosebe o korola moo a nyakago gore mosebe wa gagwe o hlabe gona. Ka kelohloko o o tsenya boreng, a tiišitše mešifa o nganga bora bja gagwe. Go sa šetšwe maiteko ao a a dirago, o tšea nako a korola ka mosebe. Ke moka o a o lokolla! Na mosebe o tla hlaba mo a go korotšego? Karabo e bopša ke dilo tše mmalwa, go akaretša bokgoni bja mmetši wa mosebe, matla a moya o fokago le kamoo mosebe o lego ka gona.

2 Kgoši Salomo o ile a swantšha bana le “mesêbê ’atleng tša moxale.” (Psalme 127:4) Ela hloko kamoo seswantšho se se ka dirišwago ka gona. Mmetši wa mosebe o tsenya mosebe boreng bja gagwe ka nako e kopana feela. E le gore o hlabe mo a go korotšego, o swanetše go o lokolla ka pela. Ka mo go swanago, batswadi ba na le nako e nyenyane ya go thuša bana ba bona go hlagolela lerato la Jehofa. Ka morago ga seo se ka bonalago e le nywaga e mmalwa feela, bana ba a gola gomme ba tšwa ka gae. (Mateo 19:5) Na ba tla hlaba mo go swanetšego—ke gore, na bana ba tla tšwela pele ba rata Jehofa le go hlankela Modimo ka morago ga ge ba tlogile gae? Karabo e ithekgile ka dintlha tše mmalwa. Tše tharo tša tšona ke bokgoni bja motswadi, lefelo leo bana ba golelago go lona, le kamoo ‘mosebe,’ goba ngwana a arabelago ka gona tlwaetšong yeo a e newago. Anke re hlahlobeng dintlha tše ka e tee ka e tee. Sa pele re tla ahla-ahla dika tše dingwe tša motswadi yo a nago le bokgoni.

Batswadi ba Nago le Bokgoni ba Bea Mohlala o Mobotse

3. Ke ka baka la’ng dipolelo tša motswadi di swanetše go sepedišana le mediro?

3 Jesu o beetše batswadi mohlala o mobotse ka gobane o be a dira seo a bego a se ruta. (Johane 13:15) Ka lehlakoreng le lengwe, o ile a sola Bafarisei bao ba bego ba “bolela” eupša ‘ba sa dire.’ (Mateo 23:3) E le gore a tutuetše bana ba bona go rata Jehofa, mantšu a batswadi a swanetše go sepedišana le ditiro tša bona. Mantšu ao a sa sepedišanego le mediro ga a na mohola go fo swana le bora ge bo se na mosebe.—1 Johane 3:18.

4. Batswadi ba dira gabotse go ipotšiša dipotšišo dife, gona ka baka la’ng?

4 Ke ka baka la’ng mohlala wa batswadi o le bohlokwa gakaakaa? Go swana le ge batho ba bagolo ba ka ithuta go rata Modimo ka go šetša mohlala wa Jesu, bana ba ka ithuta go rata Jehofa ka go latela mohlala o mobotse wa batswadi ba bona. Bagwera ba ngwana ba ka matlafatša ngwana goba ba ‘senya mekgwa ya gagwe e holago.’ (1 Bakorinthe 15:33) Bontši bja nako ya bophelo bja ngwana, kudu-kudu nywageng ya pele yeo e nago le tutuetšo e kgolo le e bohlokwa kudu, batswadi ke bagwera ba kgaufsi bao ba nago le tutuetšo e kgolo ngwaneng. Ka baka leo, batswadi ba dira gabotse ge ba ipotšiša gore, ‘Na ke mogwera wa mohuta mang? Na mohlala wa-ka o kgothaletša ngwana wa-ka go hlagolela mekgwa e holago? Ke bea mohlala ofe ditabeng tše bohlokwa tša thapelo le go ithuta Beibele?’

Batswadi ba Nago le Bokgoni ba Rapela le Bana ba Bona

5. Ke’ng seo bana ba ka ithutago sona dithapelong tša motswadi?

5 Ka go theetša dithapelo tša gago, bana ba ka ithuta go gontši ka Jehofa. Ke phetho efe yeo ba ka e fihlelelago ge ba go kwa o leboga Modimo nakong ya dijo le ge o rapela nakong ya thuto ya Beibele? Mohlomongwe ba tla ithuta gore Jehofa o re nea dinyakwa tša nama—gomme o swanetše go lebogwa—le gore o re ruta therešo ya Beibele. Tše ke dithuto tše bohlokwa.—Jakobo 1:17.

6. Batswadi ba ka thuša bjang bana ba bona go bona gore Jehofa o tshwenyegile ka bona e le batho ka o tee ka o tee?

6 Lega go le bjalo, ge o rapela le lapa la gago dinakong tše dingwe ntle le nakong ya dijo le ya thuto ya lapa ya Beibele gomme dithapelong tše bjalo o bolela ka go lebanya ditaba tše itšego tšeo di go tshwenyago le tšeo di tshwenyago bana ba gago, o tla be o ba ruta thuto e bohlokwa kudu. O tla thuša bana ba gago go bona gore Jehofa ke karolo ya lapa la gago gomme o tshwenyega kudu ka lena le le batho ka o tee ka o tee. (Baefeso 6:18; 1 Petro 5:6, 7) Tate yo mongwe o re: “Go tloga mola morwedi wa rena a belegwago, re be re rapela le yena. Ge a be a gola, re ile ra rapelela gore a be le segwera se se nepagetšego le batho ba bangwe gotee le ka ditaba tše dingwe tšeo di bego di mo kgoma. Go fihla ge a nyalwa, ga go na letšatši leo re sa kago ra rapela gotee le yena.” Na le wena o ka kgona go rapela le bana ba gago letšatši le lengwe le le lengwe? Na o ka ba thuša go lebelela Jehofa e se feela Mogwera yoo a ba neago dinyakwa tša nama le tša moya eupša gape e le yoo a tshwenyegago ka maikwelo a bona?—Bafilipi 4:6, 7.

7. Batswadi ba swanetše go dira’ng gore dithapelo tša bona e be tše lebanyago?

7 Ke therešo gore o swanetše go tseba seo se diregago bophelong bja ngwana wa gago go dira gore dithapelo tša gago e be tše di lebanyago. Ela hloko seo se boletšwego ke tate yo mongwe yo a godišitšego bana ba babedi, o re: “Bofelong bja beke e nngwe le e nngwe, ke be ke ipotšiša dipotšišo tše pedi: ‘Ke dilo dife tšeo di bego di tshwenya bana ba-ka beke ye? Le gore ke dilo dife tše agago tšeo di diregilego maphelong a bona?’” Batswadi, na le ka ipotšiša dipotšišo tše bjalo gomme la akaretša dikarabo tša lena dithapelong tšeo le di rapelago gotee le bana ba lena? Ge le dira bjalo, le tla be le ba ruta e sego feela go rapela Jehofa—Mokwi wa thapelo—eupša gape le gore ba mo rate.—Psalme 65:2.

Batswadi ba Nago le Bokgoni ba Kgothaletša Mekgwa e Mebotse ya go Ithuta

8. Ke ka baka la’ng batswadi ba swanetše go thuša bana ba bona go hlagolela mokgwa wa go ithuta Lentšu la Modimo?

8 Dikgopolo tša motswadi mabapi le go ithuta Beibele di ka tutuetša bjang tswalano ya ngwana le Modimo? Gore tswalano e nngwe le e nngwe e gole le go tia, bao ba lego go yona ba swanetše go theetšana e sego go boledišana feela. E nngwe ya ditsela tšeo ka tšona re theetšago Jehofa ke ka go ithuta Beibele ka thušo ya dipuku tšeo di newago ke “mohlanka yo a botegago.” (Mateo 24:45-47; Diema 4:1, 2) Ka baka leo, gore ba thuše bana ba bona go ba le tswalano ya sa ruri le e lerato le Jehofa, batswadi ba dira gabotse go ba kgothaletša go hlagolela mokgwa wa go ithuta Lentšu la Modimo.

9. Bana ba ka thušwa bjang go hlagolela mokgwa o mobotse wa go ithuta?

9 Bana ba ka thušwa bjang gore ba hlagolele mekgwa e mebotse ya go ithuta? Le mo boemong bjo, mohlala wa batswadi ke tsela e botse ya go ruta. Na bana ba gago ba go bona gantši o bala Beibele goba o ithuta? Ke therešo gore o ka ba o dula o swaregile ka go hlokomela bana ba gago, gomme o ka ipotšiša gore o tla hwetša neng nako ya go bala le go ithuta. Eupša ipotšiše gore, ‘Na gantši bana ba-ka ba mpona ke bogetše thelebišene?’ Ge e ba go le bjalo, na o ka diriša karolo e nngwe ya nako yeo go ba beela mohlala o mobotse wa go ithuta?

10, 11. Ke ka baka la’ng batswadi ba swanetše gore ba be le dipoledišano tša Beibele tša ka mehla e le lapa?

10 Tsela e nngwe yeo batswadi ba ka rutago bana ba bona go theetša Jehofa ke ka go ba le dipoledišano tša Beibele tša lapa ka mehla. (Jesaya 30:21) Lega go le bjalo, ba bangwe ba ka ipotšiša gore, ‘Ge e ba batswadi ba e-ya le bana ba bona ka mehla dibokeng, ke ka baka la’ng bana ba nyaka thuto ya lapa?’ Go na le mabaka a mantši a kwagalago. Jehofa o nea batswadi boikarabelo bjo bogolo bja go ruta bana ba bona. (Diema 1:8; Baefeso 6:4) Thuto ya lapa ya Beibele e ruta bana gore borapedi ga se tirelo yeo e dirwago feela pele ga batho, eupša gore ke karolo ya bophelo bja lapa.—Doiteronomio 6:6-9.

11 Go tlaleletša moo, thuto ya lapa yeo e swarwago gabotse e ka thuša batswadi go tseba dilo tšeo bana ba bona ba di naganago ditabeng tša moya le tša boitshwaro. Ka mohlala, ge bana e sa le ba banyenyane, batswadi ba ka ba ruta ba diriša dipuku tše swanago le ya Ithute go Morutiši yo Mogolo. * Mo e ka bago serapa se sengwe le se sengwe sa puku ye yeo e thušago go ithuta Beibele, bana ba botšišwa dipotšišo gore ba bolele maikwelo a bona tabeng yeo e ahla-ahlwago. Ka go nea mabaka ka mangwalo ao go bolelwago ka ona ka pukung, batswadi ba kgona go thuša bana ba bona go tlwaetša matla a bona a go nagana go “kgethologanya se se nepagetšego le se se fošagetšego.”—Baheberu 5:14.

12. Batswadi ba ka rulaganya bjang thuto ya lapa go ya ka dinyakwa tša ngwana, gomme ke’ng seo o hweditšego se šoma tabeng ye?

12 Ge bana ba dutše ba gola, rulaganya thuto go ya ka dinyakwa tša bona. Ela hloko kamoo banyalani ba bangwe ba ilego ba thuša bana ba bona ba lego mahlalagading go nea mabaka ge ba be ba kgopelwa go tla sebokeng sa mmino wa sekolo. Tatago bona o re: “Re boditše bana ba rena gore karolong ya thuto e latelago ya lapa, nna le mosadi wa-ka re tla bapala karolo ya go ba bana gomme barwedi ba rena ba tla bapala karolo ya go ba batswadi. Yo mongwe wa bana a ka bapala karolo ya go ba mma goba tate eupša bana ba ba be ba swanetše go šoma gotee ba nyakišiša ka taba ye gomme ba nee tlhahlo mabapi le mmino wa sekolong.” Mafelelo e bile afe? Tate o tšwela pele ka gore: “Re ile ra makatšwa ke tsela yeo barwedi ba rena ba bego ba kgona go kgethologanya se se nepagetšego go se se fošagetšego (karolong yeo ba bego ba e bapala e le batswadi), ge ba be ba re hlalosetša mabaka (ka ge re be re bapala karolo ya go ba bana) a theilwego Beibeleng a bontšhago gore ke ka baka la eng e se gabohlale go ya mminong. Re ile ra kgahlwa kudu ke ditšhišinyo tšeo ba ilego ba di nea tšeo di bego di ka tšeela mmino woo legato. Seo se ile sa dira gore re kwešiše dikgopolo le dikganyogo tša bona.” Ke therešo gore go swara thuto ka mehla le go e rulaganya ka go dumelelana le dinyakwa tša lapa go nyaka go se fele pelo le maikemišetšo, eupša meputso ya gona e swanela maiteko.—Diema 23:15.

Dira Gore Boemo e be bja Khutšo

13, 14. (a) Batswadi ba ka dira bjang gore ka gae go be le boemo bja khutšo? (b) Ke meputso efe e holago yeo e ka bago gona ge motswadi a amogela gore o dirile phošo?

13 Mosebe o ka kgona go hlaba mo go swanetšego ge e ba mmetši a korola gomme a o tlogela ka ntle le tšhitišo. Ka mo go swanago, bana ba ka ithuta go rata Jehofa ge e ba batswadi ba bona ba dira gore boemo bja ka lapeng e be bja khutšo. Jakobo o ngwadile gore: “Peu ya seenywa sa toko e bjalwa tlase ga maemo a khutšo bakeng sa bao ba dirago khutšo.” (Jakobo 3:18) Batswadi ba ka dira bjang gore boemo bja ka gae e be bja khutšo? Banyalani ba swanetše go boloka tlemo ya lenyalo e tiile. Monna le mosadi bao ba ratanago le go hlomphana ba na le sebaka se sebotse sa go ruta bana ba bona go rata le go hlompha ba bangwe, go akaretša le Jehofa. (Bagalata 6:7; Baefeso 5:33) Lerato le tlhompho di godiša khutšo. Le gona banyalani bao ba nago le khutšo gare ga bona ba kgona go lebeletšana le diphapano tšeo di ka tšwelelago ka lapeng.

14 Ke therešo gore bjalo ka ge go se na manyalo a phethagetšego, ga go na malapa a phethagetšego ga bjale mo lefaseng. Batswadi ka dinako tše dingwe ba ka palelwa ke go bonagatša dienywa tša moya ge ba dirišana le bana ba bona. (Bagalata 5:22, 23) Batswadi ba swanetše go arabela bjang ge seo se direga? Na go dumela gore ba dirile phošo go tla dira gore bana ba se ke ba ba hlompha? Ela hloko mohlala wa moapostola Paulo. Go ba bantši o be a le bjalo ka tate wa moya. (1 Bakorinthe 4:15) Lega go le bjalo, o ile a dumela phatlalatša gore o dirile diphošo. (Baroma 7:21-25) Go sa dutše go le bjalo, boipoetšo bja gagwe le potego ya gagwe di dira gore re mo hlomphe kudu go e na le go mo nyatša. Go sa šetšwe mafokodi a gagwe, Paulo o ile a ngwalela phuthego ya Korinthe a kgodišegile gore: “E-bang baekiši ba-ka, go etša ge nna ke le moekiši wa Kriste.” (1 Bakorinthe 11:1) Ge e ba le wena o amogela diphošo tša gago, bana ba gago ba ka tshediša diphošo tša gago mahlo.

15, 16. Ke ka baka la’ng batswadi ba swanetše go tlwaetša bana ba bona go rata bana babo bona le dikgaetšedi ba Bakriste, gona se se ka dirwa bjang?

15 Batswadi ba ka dira eng gape gore go be le boemo bjoo bo ka dirago gore bana ba bona ba rate Jehofa kudu? Moapostola Johane o ngwadile gore: “Ge e ba motho a re: ‘Ke rata Modimo,’ fela a hloile ngwanabo, ke moaketši. Gobane yo a sa ratego ngwanabo yo a mmonago, a ka se rate Modimo yo a sa kago a mmona.” (1 Johane 4:20, 21) Ka gona, ge le tlwaetša bana ba lena go rata bana babo bona le dikgaetšedi ba Bakriste, le ba ruta go rata Modimo. Batswadi ba dira gabotse go ipotšiša gore, ‘Na gantši seo ke se bolelago ka phuthego se a kgothatša goba se a senya?’ O ka tseba bjang? Theetša ka kelohloko seo bana ba gago ba se bolelago ka diboka le ka ditho tša phuthego. Gantši o tla kwa ba bolela dikgopolo tša gago dipolelong tša bona.

16 Batswadi ba ka dira’ng go thuša bana ba bona go rata bana babo bona ba moya? Peter yo e lego tatago bašemane ba babedi ba lego mahlalagading o re: “Go tloga ge bašemane ba rena e sa le ba banyenyane, ka mehla re be re laletša bana babo rena gotee le dikgaetšedi ba godilego moyeng gore ba tle go ja le go fetša nako le rena ka gae, gomme re be re thabela seo kudu. Bašemane ba rena ba ile ba gola ba tlwaelane le batho bao ba ratago Jehofa, gomme ga bjale ba a bona gore go hlankela Modimo ke tsela e thabišago ya bophelo.” Dennis, e lego tate yo a nago le barwedi ba bahlano, o re, “Re be re kgothaletša barwedi ba rena go gwerana le babulamadibogo ba ka phuthegong ba godilego, le gona ge go be go kgonega re be re amogela balebeledi ba basepedi le basadi ba bona.” Na o ka gata mogato wa pele wa go thuša bana ba gago go lebelela phuthego e le lapa la gago le lengwe?—Mareka 10:29, 30.

Boikarabelo bja Ngwana

17. Ke phetho efe yeo e swanetšego go feleletša e dirilwe ke bana?

17 Ela hloko gape seswantšho sa mmetši wa mosebe. Le ge a ka ba le bokgoni, ga se gantši mosebe o ka hlabago moo a go korotšego ge e ba o kobegile goba o kgopame. Ka kgonthe, ka tsela ya seswantšhetšo, batswadi ba tla leka ka thata go kobolla mosebe e lego go katanela go lokiša dikgopolo tše di fošagetšego tša ngwana. Eupša mafelelong bana ba swanetše go itirela phetho ya gore ba dumelela lefase le le ba tutueletša go dira thato ya lona goba go dumelela Jehofa a ba “thulêla tsela.”—Diema 3:5, 6; Baroma 12:2.

18. Kgetho yeo ngwana a e dirago e ka kgoma ba bangwe bjang?

18 Le ge batswadi ba e-na le boikarabelo bjo bogolo bja go godiša bana ba bona “ka tayo le tlhahlo ya monagano ya Jehofa,” phetho ya mafelelo ya gore ngwana e ba motho wa mohuta mang ge a gola e ithekgile ka ngwana ka boyena. (Baefeso 6:4) Ka gona, bana, ipotšišeng gore, ‘Na ke tla amogela tlhahlo e lerato ya batswadi ba-ka?’ Ge e ba o dira bjalo, o tla ba o kgetha tsela e phalago tšohle ya go phela. O tla dira gore batswadi ba gago ba thabe kudu. Se bohlokwa le go feta, o tla dira gore pelo ya Jehofa e thabe.—Diema 27:11.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 11 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.

Na o a Gopola?

• Batswadi ba ka bea bjang mohlala o mobotse mabapi le go rapela le go ithuta Beibele?

• Batswadi ba ka dira bjang gore boemo bja lapa e be bja khutšo?

• Bana ba lebane le go dira kgetho efe, gomme kgetho yeo ba e dirago e tla kgoma ba bangwe bjang?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 28]

Na o beela bana ba gago mohlala o mobotse ka go ba le thuto ya motho ka noši?

[Seswantšho go letlakala 29]

Boemo bja lapa bja khutšo bo a thabiša