Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Hosea

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Hosea

Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Hosea

BORAPEDI bja therešo bo nyakile bo hwelela ka mo go feletšego mmušong wa Isiraele wa ka leboa wa meloko e lesome. Nakong ya pušo ya Jerobeama II, Isiraele e atlega ka dilo tše di bonagalago, eupša ka morago ga lehu la gagwe katlego yeo e a nyamelela. Go latela nako ya khuduego le ya go se tsepame ga dipolitiki. Go bolawa dikgoši tše nne tša tše tshela tšeo di ilego tša latela ka morago. (2 Dikxoši 14:29; 15:8-30; 17:1-6) Modiro wa Hosea wo o thomilego ka 804 B.C.E., woo o tšerego nywaga e 59, o tšwela pele go fihla nakong ye ya moferefere.

Maikwelo a Jehofa mabapi le setšhaba sa dihlogo tše thata sa Isiraele a tšweletšwa gabotse ke seo se diregago lenyalong la Hosea. Go utollwa ga phošo ya Isiraele le dikahlolo tša boporofeta kgahlanong le mmušo wa Juda ke kgwekgwe ya molaetša wa Hosea. A diriša mantšu a bonolo le a kwešišegago le polelo e matla le e kwešišegago, Hosea o ile a ngwala ditaba tše ka moka ka pukung ya gagwe. E le karolo ya Lentšu la Modimo leo le buduletšwego, molaetša wa yona o a phela e bile o matla.—Baheberu 4:12.

“TŠEA MOSADI WA SEOTSWA”

(Hosea 1:1–3:5)

Jehofa o botša Hosea gore: “Sepela O y’o tšea mosadi wa seotswa.” (Hosea 1:2) Hosea o latela taelo yeo gomme Gomere o mmelegela morwa. Bana ba babedi bao a ba belegago ka morago ke ba bootswa. Seo se bolelwago ke maina a bona, Mo-se-gaugelwe le Gase-ba-ka, a šupa go Jehofa yo a sa gaugelego Isiraele le go lahla batho ba gagwe ba sa botegego.

Ge e le gabotse Jehofa o ikwa bjang ka batho ba gagwe ba marabele? O botša Hosea gore: “Boêla O raté mosadi e a bexo a ratwa ke monna wa xaxwe, ’me a ya a dira bootswa, bo-ka Morêna à ratile Isiraele, bôná bà lebišitše difahloxô xo medimo e šele.”—Hosea 3:1.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

1:1—Ke ka baka la’ng Hosea a bolela ka dikgoši ka moka tše nne tšeo di ilego tša buša Juda nakong ya bodiredi bja gagwe gomme a bolela ka kgoši e tee feela ya Isiraele? Ke ka baka la gore dikgoši tša lešika la Dafida di be di lebelelwa e le babuši bao ba bego ba e-na le tshwanelo ya go buša batho ba Modimo ba kgethilwego. Dikgoši tša mmušo wa ka leboa e be e se tša lešika la Dafida, eupša dikgoši tša Juda e be e le tša lešika leo.

1:2-9—Na ruri Hosea o ile a tšea mosadi wa seotswa? Ee, ge e le gabotse Hosea o ile a nyala mosadi yoo ka morago a ilego a ba seotswa. Moporofeta ga a bolele selo seo se bontšhago ge e ba seo a se boletšego ka lapa la gagwe e be e le toro goba pono.

1:7—Ngwako wa Juda o ile wa gaugelwa le go phološwa neng? Seo se ile sa phethega ka 732 B.C.E., mehleng ya Kgoši Hiskia. Ka nako yeo, Jehofa o ile a fediša ditšhošetšo tšeo Asiria e bego e di direla Jerusalema ka go dira gore morongwa a bolaye madira a yona a 185 000, ka bošego bjo tee. (2 Dikxoši 19:34, 35) Ka gona Jehofa o ile a phološa Juda, e sego “ka borá le ka lerumô le ka ntwa le ka dipitsi le ka banamedi ba tšôna,” eupša ka morongwa.

1:10, 11—Ka ge mmušo wa ka leboa wa Isiraele o wele ka 740 B.C.E., barwa ba Isiraele ‘ba ile ba phuthelwa bjang gotee’ le barwa ba Juda? Ba bantši ba ka mmušong wa ka leboa ba ile Juda pele ga ge badudi ba naga ya Juda ba ka išwa bothopša Babilona ka 607 B.C.E. (2 Koronika 11:13-17; 30:6-12, 18-20, 25) Ge Bajuda ba bego ba le bothopša ba boela nageng ya bona ka 537 B.C.E., ditlogolo tša ba mmušo wa ka leboa wa Isiraele di be di le gare ga bao ba ilego ba boa.—Esera 2:70.

2:21-23—Mantšu a Jehofa a rego, ‘ke tlo šema Jeseriele mo nageng ka mo gaugela,’ a be a bolelela eng e sa le pele? Leina la morwa wa Hosea wa leitšibulo yo a belegwego ke Gomere e be e le Jeseriele. (Hosea 1:2-4) Leina le leo le bolelago gore “Modimo o tla Šema Peu,” le bontšha gore Jehofa o be a tla phuthela mašaledi a botegago ka 537 B.C.E. le go a šema bjalo ka peu kua Juda. Naga yeo e bego e tlogetšwe ka nywaga e 70, ga bjale e tla tšweletša mabele, morara o bose le makhura. Ka mokgwa wa theto, boporofeta bo bolela gore dilo tše tše botse di tla kgopela lefase gore le tšweletše dijo tšeo di nago le phepo, gomme lefase le tla kgopela magodimo gore a neše pula. Ka morago, magodimo a tla kgopela Modimo gore a tšweletše maru a pula. Tše ka moka di tla direga ka morero wa go hlokomela dinyakwa tša mašaledi a boilego bothopša. Moapostola Paulo le moapostola Petro ba diriša Hosea 2:23 ge ba bolela ka go kgoboketšwa ga Isiraele ya moya.—Baroma 9:25, 26; 1 Petro 2:10.

Seo re Ithutago Sona:

1:2-9; 3:1, 2Nagana ka boikgafo bjoo Hosea a bo dirilego ka go dula a nyalane le mosadi wa gagwe e le gore a phethe thato ya Modimo! Ge go tliwa tabeng ya go dira thato ya Modimo, re ikemišeditše go lahla dikganyogo tša rena go fihla bokgoleng bofe?

1:6-9. Jehofa o hloile bootswa bja moya, bjalo ka ge a hloile bootswa bja nama.

1:7, 10, 11; 2:14-23. Seo Jehofa a ilego a se bolela e sa le pele mabapi le Isiraele le Juda se ile sa phethega. Lentšu la Jehofa ka mehla le a phethega.

2:16, 19, 21-23; 3:1-4. Jehofa o ikemišeditše go lebalela bao ba bontšhago boitsholo bjo bo tšwago pelong. (Nehemia 9:17) Go swana le Jehofa, re swanetše go kwela bao re dirišanago le bona bohloko le go ba gaugela.

“MORÊNA Ó N’E KXANG”

(Hosea 4:1–13:16)

“Morêna ó n’e kxang le beng ba naxa yé.” Ka baka la’ng? Ka gobane “naxeng yé xo se therešô, xò se botho [le] xo tseba Modimo.” (Hosea 4:1) Batho ba Isiraele ba bahlanogi ba be ba hlalefetša, ba tšholla madi e bile ba dira bootswa bja nama le bja moya. Go e na le gore ba tsome thušo go Modimo, ba ile “ba bitša Egipita, ba ya Asuri.”—Hosea 7:11.

Jehofa o tsebatša kahlolo ya gagwe ka gore: “Isiraele ó a metšwa.” (Hosea 8:8) Mmušo wa Juda o na le molato. Hosea 12:3 e bolela gore: “Juda Morêna ó na le taba le yêna; ó tlo ôtla Jakobo à e-ya ka ’tsela tša xaxwe; ô tlo mo lefetša à e-ya ka ’tirô tša xaxwe.” Eupša tsošološo e kgonthišeditšwe, ka gobane Modimo a holofetša gore: “Ke tlo ba phološa kwa bo-dula-bahu; mo lehung ke tlo ba namolêla.”—Hosea 13:14.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

6:1-3—Ke mang yo a bego a re: “Tlang re boêleng xo Morena”? Baisiraele ba sa botegego ba ka ba ba be ba kgothaletšana go boela go Jehofa. Ge e ba go le bjalo, ba be ba fo itira eka ba a itshola. Botho bja bona bjo lerato e be e le bja nakwana e bile bo fela ka bjako go swana le “mouwane xe xo e-sa, le . . . phoka e tloxaxo xe le hlaba.” (Hosea 6:4) Ka lehlakoreng le lengwe, go ka ba go be go bolela Hosea a kgopela batho gore ba boele go Jehofa. Boemong le ge e le bofe, badudi ba manganga ba mmušo wa meloko e lesome wa Isiraele ba be ba swanetše go bontšha boitsholo bjo bo tseneletšego gomme ba boele go Jehofa ka mo go feletšego.

7:4—Ke ka tsela efe Baisiraele ba diotswa ba bego ba swana le ‘sebešo sa magala a hlennego’? Papišo ye e bontšha bogolo bja bobe bjo bo bego bo le dipelong tša bona.

Seo re Ithutago Sona:

4:1, 6Ge e ba re nyaka go dula re amogelwa ke Jehofa, re swanetše go tšwela pele re ithuta ka yena gomme re diriša seo re ithutago sona.

4:9-13. Jehofa o tla sekiša bao ba dirago bootswa le go tšea karolo borapeding bjo bo šilafetšego.—Hosea 1:4.

5:1. Bao ba etelelago pele gare ga batho ba Modimo ba swanetše go gana bohlanogi ka mo go feletšego. Go sego bjalo, ba ka gokeletša ba bangwe go tšea karolo borapeding bja maaka, ka go dira bjalo ba fetoga ‘sefu le lokwa’ go bona.

6:1-4; 7:14, 16. Go itshola ka molomo feela ke boikaketši e bile ga go na mohola. Gore mofoši a amogele kgaugelo ya Modimo, o swanetše go bonagatša boitsholo bjo bo tšwago pelong, bjo bo hlatselwago ke go boela ga gagwe boemong bja “xodimo,” ke gore, boemong bjo bo phagamego bja borapedi. Ditiro tša gagwe di swanetše go sepedišana le ditekanyetšo tše phagamego tša Modimo.—Hosea 7:16, mongwalo wa tlase wa NW.

6:6. Go dira sebe go bontšha go se rate Modimo ka lerato le sa kwanantšhego. Ga go na sehlabelo sa moya seo se ka lekanywago le bofokodi bjo.

8:7, 13; 10:13. Molao wa motheo o rego, “se sengwe le se sengwe seo motho a se bjalago, ke sona seo a tlago go se buna” o ipontšhitše e le wa therešo go Baisiraele ba go rapela medimo ya diswantšho.—Bagalatia 6:7.

8:8; 9:17; 13:16. Boporofeta bja mabapi le mmušo wa ka leboa bo ile bja phethega ge motse-mošate wa yona, Samaria, o fenywa ke Asiria. (2 Dikxoši 17:3-6) Re ka kgodišega gore Modimo o tla dira dilo tšohle tšeo a di boletšego le gona o tla phetha seo a se rerilego.—Numeri 23:19.

8:14. Jehofa o ile a romela “mollô wa thšuma metse [ya Juda]” ka 607 B.C.E a diriša letsogo la Bababilona, a tlišetša Jerusalema le naga ya Juda phedišo yeo e boletšwego e sa le pele. (2 Koronika 36:19) Lentšu la Modimo le phethagala ka mehla.—Jošua 23:14.

9:10. Gaešita le ge Baisiraele ba be ba ineetše go Modimo wa therešo, ba ile “ba tsêna xo Baali Peoro; ba ikxêthêla tša dihlong.” Re bontšha bohlale ge re ithuta mohlaleng wa bona o mobe le go itšhireletša gore re se senye boineelo bja rena go Jehofa.—1 Bakorinthe 10:11.

10:1, 2, 12. Re swanetše go rapela Modimo ka dipelo tšeo di se nago boikaketši. Ge ‘re ipšalela toko, re buna lerato leo le dumelelanago le botho bja Modimo bjo lerato.’

10:5. Bethe-Abene (yeo e bolelago gore “Ntlo ya Mahloko”) ke leina la lenyatšo leo le neilwego Bethele (yeo e bolelago gore “Ntlo ya Modimo”). Ge modingwana wa namane wa Bethe-Abene o be o išwa bothopša, badudi ba Samaria ba ile ba llela modingwana woo ba ineetšego go wona. Ke bošilo gakaakang go bota modingwana wo o sa phelego le wo o sa kgonego go itšhireletša!—Psalme 135:15-18; Jeremia 10:3-5.

11:1-4. Jehofa ka mehla o dirišana le batho ba gagwe ka lerato. Go ikokobeletša Modimo ga se kgatelelo.

11:8-11; 13:14. Lentšu la Jehofa la gore batho ba gagwe ba tla tsošološa borapedi bja therešo ‘ga se la boela go yena le le feela.’ (Jesaya 55:11) Ka 537 B.C.E., bothopša bja Babilona bo ile bja fela gomme mašaledi a ile a boela Jerusalema. (Esera 2:1; 3:1-3) Ka ntle le pelaelo se sengwe le se sengwe seo Jehofa a se boletšego ka baporofeta ba gagwe se tla phethega.

12:6. Re swanetše go ikemišetša ka go tia go bontšha botho bjo lerato, go phetha toka le go holofela Jehofa ka mehla.

13:6. Baisiraele ba ile ‘go hora ba ikgogomoša, me ba lebala Jehofa.’ Re swanetše go itiša malebana le tshekamelo le ge e le efe ya boikgogomošo.

“DITSELA TŠA MORENA DI LOKILE”

(Hosea 14:1-9)

Hosea o lopa ka gore: “Boêla xo Morêna Modimo wa xaxo, xobane O ušitšwe ke dibe tša xaxo.” O kgothaletša batho gore ba re go Jehofa: “Re lebalêlê molato ka moka, O re dirê ka botho; re tlê re Xo leboxê ka dibexô tša molomo.”—Hosea 14:2, 3.

Modiri wa bobe yo a itsholago o swanetše go boela go Jehofa, a amogele ditsela tša gagwe gomme a mo direle sehlabelo sa theto. Ka baka la’ng? Ka gobane “ditsela tša Morêna di lokile. Baloki ba tšea tšôna.” (Hosea 14:9) Re thaba gakaakang ka ge ba bantši ga bjale “ba tlo tla xo Morêna bà mmoifa, bà tlêla tše botse tša xaxwe mehleng ya mafêlêlô”!—Hosea 3:5.

[Seswantšho go letlakala 15]

Bophelo bja lapa la Hosea bo be bo swantšhetša ditirišano tša Jehofa le Isiraele

[Seswantšho go letlakala 17]

Mmušo wa meloko e lesome wa Isiraele o ile wa kgaotša go ba gona ge Samaria e e-wa ka 740 B.C.E.