Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Jonathane o “Dirile Modimo à na Naê”

Jonathane o “Dirile Modimo à na Naê”

Jonathane o “Dirile Modimo à na Naê”

MORWA wa kgoši ya pele ya Isiraele o etela motšhabi. O botša motšhabi yo gore: “O se boifê; seatla sa Saulo tate se ka se Xo fihlêlê. Ké wêna O tl’o xo ba kxoši ya Isiraele; xomme nna ke tlo ba letona la xaxo.”—1 Samuele 23:17.

Moeng ke Jonathane; motšhabi ke Dafida. Ge nkabe Jonathane a se a hwa kapejana ka morago ga moo, a ka be a ile a ba letona la Dafida.

Segwera sa Jonathane le Dafida e be e le se segolo. Ge e le gabotse, Jonathane e be e le monna wa go kgahliša. Batho ba mehleng ya gagwe le bona ba be ba nagana bjalo, ka gobane ba ile ba bolela ka yena gore, o “dirile Modimo à na naê.” (1 Samuele 14:45) Ke ka baka la’ng ba ile ba bolela bjalo? Dika tša Jonathane e be e le tša mohuta mang? Pego ya bophelo bja gagwe e go kgoma bjang?

Baisiraele ba “Tlalelong”

Ge Beibele e thoma go bolela ka Jonathane, Baisiraele ba “tlalelong.” Bafilisita ba be ba thopile naga ya bona gomme ba ba paledišitše go itšhireletša.—1 Samuele 13:5, 6 17-19.

Lega go le bjalo, Jehofa o boletše gore a ka se ke a lahla batho ba gagwe, gomme Jonathane o be a holofetše seo. Modimo o be a boletše mabapi le tatagwe, Saulo, gore: “Ké yêna a tl’o xo namolêla sethšaba sa-ka diatleng tša Ba-Filisita.” Jonathane o ile a bota polelo yeo. Yena ka boyena o be a šetše a ile a etelela pele madira 1 000 ao a bego a se a itlhama gabotse ge a be a fenya Bafilisita. Ga bjale o be a ikemišeditše go fedišetša tšhošetšo ya Bafilisita sa ruri.—1 Samuele 9:16; 13:2, 3, 22.

Tlhaselo e Sebete

Jonathane o ile a lebiša tlhokomelo ya gagwe morakeng wa Filisita wo o lego kgaufsi le sefata sa Mikimasa. (1 Samuele 13:23) Gore a fihle go wona, o be a swanetše go namela “ka xo abula.” Seo ga se sa ka sa mo thibela. Jonathane o ile a dira phetho ya gore a o hlasele a na le morwadi wa marumo a gagwe feela, gomme o ile a mmotša gore: “Mohlomong Morêna a ka re diriša selô; ka xobane xo Morêna xa xo se se kaxo mo šitiša xo namolêla ka ba bantši xoba ka ba sexo nene.”—1 Samuele 14:6, 13.

Baisiraele ba ba babedi ba ile ba tsoma pontšho e tšwago go Jehofa. Ba be ba tla dira gore banna ba lego merakeng ba ba bone. Ge Bafilisita ba ka re: “Êmang re tlê xo lena!” Jonathane le morwadi wa marumo a gagwe ba be ba ka se ke ba ya go bona. Eupša ge manaba a ka re: “Rotoxêlang mono!” yeo e tla ba pontšho ya gore Jehofa o tla nea Jonathane le morwadi wa marumo a gagwe phenyo. Therešo ke gore ge Jonathane a be a e-ya merakeng, o be a ikemišeditše go lwa.—1 Samuele 14:8-10.

Ke’ng seo madira a mabedi a bego a ka se dira go madira a moraka ka moka? Na Jehofa ga se a ka a thuša Moahlodi Ehudi ge a be a eteletše pele Isiraele kgahlanong le Moaba? Na Modimo o be a se na Samogara ge a be a mo kgontšha go bolaya Bafilisita ba 600 ka seotledi sa dikgomo? Le gona na Jehofa ga se a ka a matlafatša Simisone ge a be a hlasela Bafilisita a nnoši? Jonathane o be a e-na le kholofelo ya gore le yena Modimo o tla mo thuša.—Baahlodi 3:12-31; 15:6-8, 15; 16:29, 30.

Ge ba bona Baisiraele bao ba babedi, Bafilisita ba ile ba goeletša ka gore: “Rotoxêlang mono; Le tlo re hwetša.” Jonathane le morwadi wa marumo a gagwe ba ile ba ya. Ka sebete, ba ile ba hlasela le go bolaya madira a manaba a ka bago a 20, ba dira gore moraka o be tlalelong. Mohlomongwe Bafilisita ba be ba nagana gore bahlabani ba bantši ba Baisiraele ba be ba latela bao ba babedi. Pego e re ka morago ga moo ba “wêlwa ke thšoxô e kxolo . . . ba thothomêla; naxa ya šišinyêxa, ya ba thšoxô e tšwilexo xo Modimo.” Ka baka la tšhišinyego ya lefase yeo e rometšwego ke Modimo, go ile gwa tsoga moferefere gare ga Bafilisita, gomme ba thoma go “hlabana seng sa bôná.” Ge madira a Baisiraele a bona se, a ile a ba le sebete. A tladitšwe ke Baisiraele bao ba bego ba khutile le bao ba kilego ba thekga Bafilisita, gomme a “bolaile Ba-Filisita xo tloxa Mikimasa ba ba fihliša Ajaloni.”—1 Samuele 14:11-23, 31.

O Emelwa ke Sethšaba

Kgoši Saulo ka bošilo o ile a bea taelo e thata ya gore le lengwe le le lengwe la madira a gagwe leo le jago pele ntwa e ka fenywa le rogakwe. Ka mabaka a itšego, Jonathane o be a sa tsebe taelo ye. Gomme o ile a ja. A tsenya molamo wa gagwe ka gare ga mamapo gomme a ja nosana. Go bonala eka seo se ile sa mo nea matla a mafsa a go lwa go fihla ntwa e fela.—1 Samuele 14:24-27.

Ka morago ga go kwa gore Jonathane o jele, Saulo o ile a laela gore a bolawe. Jonathane o be a sa boife go hwa. O boletše gore: “A fa ke tlo bolawa ka ’baka la yôna? . . . Ké mo batho ba boletšexo le Saulo ba re: Afa O re Jonathane a bolawê, yêna e a namoletšexo Isiraele ka tše kaakaa? Aowa! Ka bophelô bya Morêna! Le ntsa e tee ya moriri wa hlôxô ya xaxwe e ka se kê ya wêla fase; ka xobane se a se dirilexo sé, ó se dirile Modimo à na naê’. Sethšaba sa êmêla Jonathane ka mokxwa woo; ’me a se kê a bolawa.”—1 Samuele 14:38-45.

Mohlanka wa mehleng yeno wa Modimo ga a lwe dintwa tša kgonthe, eupša go ka ba le dinako tše dingwe bophelong bja gago moo le wena o nyakago tumelo le sebete. Go ka ba thata go dira seo se lokilego ge batho bao ba go dikologilego ba dira dilo tše di fošagetšego. Lega go le bjalo, Jehofa o tla go matlafatša le go šegofatša kganyogo ya gago ya go emela ditekanyetšo tša gagwe tše di lokilego. O ka nyaka sebete gore o phethe ditokelo tše dingwe tša tirelo ka mokgatlong wa Jehofa, tše bjalo ka go katološa bodiredi bja gago, go amogela dikabelo tše difsa goba go yo hlankela moo go nago le tlhokagalo e kgolo ya bagoeledi ba Mmušo. O ka ba le dipelaelo tša ge e ba o tla kgona go phetha kabelo yeo. Lega go le bjalo, kgodišega gore o dira gabotse ge o ikgafa bakeng sa gore Jehofa a go diriše ka tsela yeo a bonago e lokile. Gopola Jonathane! O “dirile Modimo à na naê.”

Jonathane le Dafida

Nywaga e ka bago e 20 ka morago, nkgwete ya Bafilisita e lego Goliata e ile ya kwera madira a Isiraele, eupša Dafida o ile a mmolaya. Le ge e le gore Jonathane o be a feta Dafida ka nywaga e 30, bobedi bja bona ba be ba swana ka dilo tše dintši. * Sebete seo Jonathane a ilego a se bontšha kua Mikimasa se ile sa bonala le go Dafida. Go feta tšohle, Dafida le yena o be a bota matla a Jehofa a go phološa, e lego seo se ilego sa dira gore a lebane le Goliata a sa boife, mola e le gore Baisiraele ba bangwe ba be ba tlaletšwe ke poifo. Ka gona, “pelo ya Jonathane ya xomarêlana le ya Dafida; Jonathane a mo rata byalo ka xe a rata pelo ya xaxwe.”—1 Samuele 17:1–18:4.

Le ge sebete sa Dafida se ile sa dira gore Kgoši Saulo a mo lebelele e le lenaba la gagwe, ga go na le mohlala o monyenyane woo o bontšhago gore Jonathane o be a mo hufegela. Yena le Dafida ba ile ba ba bagwera ba paale, le gona mohlomongwe dipoledišanong tša bona tša ka sephiring, Jonathane o ile a kwa gore Dafida o tloleditšwe go ba kgoši e latelago ya Isiraele. Jonathane o ile a hlompha phetho ya Modimo.

Ge Kgoši Saulo a be a bolela le morwa wa gagwe le bahlanka ba gagwe mabapi le go bolaya Dafida, Jonathane o ile a tsebiša Dafida. Jonathane o ile a kgodiša Saulo gore ga se a swanela go boifa Dafida. Ee, go be go se na bobe bjoo Dafida a bo diretšego kgoši! Na Dafida o be a se a ka a bea bophelo bja gagwe kotsing ka go lwa le Goliata? Dikgopelo tšeo Jonathane a bego a di dira bakeng sa mogwera wa gagwe di ile tša phohliša pelo ya Saulo. Lega go le bjalo, kgoši kapejana e ile ya boela mokgweng wa yona wa pele wa go loga maano le go leka go bolaya Dafida, moo a ilego a ba a gapeletšega go tšhaba.—1 Samuele 19:1-18.

Jonathane o be a thekga Dafida. Bagwera ba ba babedi ba ile ba kopana go rulaganya seo ba bego ba swanetše go se dira. A botegela mogwera wa gagwe le go leka go botegela tatagwe, Jonathane o ile a botša Dafida gore: “Tšeo a di bê kxolê! O ka se kê wa bolawa.” Lega go le bjalo, Dafida o ile a botša Jonathane gore: “Lehu le kxaufsi-ufsi le nna.”—1 Samuele 20:1-3.

Jonathane le Dafida ba ile ba loga leano la go utolla maikemišetšo a Saulo. Ge e ba go se be gona ga Dafida dijong go be go lemogwa, Jonathane o be a swanetše go botša tatagwe gore Dafida o kgopetše go se be gona e le gore a ye go tšea karolo sehlabelong seo se bego se dirwa ke lapa labo. Ge e ba Saulo a be a ka galefa, yeo e be e tla ba pontšho ya gore o na le bonaba kgahlanong le Dafida. Jonathane o ile a mo šegofatša gomme a bolela phatlalatša gore e tla ba kgoši, ka gore: “Jehofa a be le wene bjalo ka ge a be a e-na le tate.” Bobedi bja bona ba ile ba enelana gore ba tla botegelana gomme ba rulaganya kamoo Jonathane a bego a tla tsebiša Dafida kamoo leano la bona le feletšego ka gona.—1 Samuele 20:5-24PK.

Ge Saulo a be a lemoga gore Dafida ga a gona, Jonathane o ile a hlalosa gore Dafida o mo kgopetše gore: “Xe mahlô a xaxo a ntebeletše ka botho, ntesê ke y’o bôna bana bešo!” Jonathane o be a sa boife go dumela gore o be a rata Dafida. Kgoši e ile ya galefa! E ile ya roga Jonathane gomme ya bolela gore Dafida e be e le lenaba leo le ka šitišago morwa wa gagwe go ba kgoši e latelago. Saulo o ile a laela gore Jonathane a tliše Dafida go yena e le gore a bolawe. Jonathane o ile a fetola ka gore: “Ó bolawa ka ’baka la’ng? Ó sentše’ng?” A galefile, Saulo o ile a betša morwa wa gagwe ka lerumo. Jonathane o ile a tšhaba a se a gobala eupša o be a kwele bohloko kudu pelong mabapi le Dafida.—1 Samuele 20:25-34.

A potego e kaakang yeo e bontšhitšwego ke Jonathane! Go ya ka pono ya batho, o be a ka se boelwe ke selo eupša o be a tla lahlegelwa ke dilo tše dintši ka go ba mogwera wa Dafida. Lega go le bjalo, Jehofa o be a kgethile Dafida gore a hlatlame Saulo bogošing, gomme seo Modimo a se rerilego e be e le bakeng sa go hola Jonathane le ba bangwe.

Kgaogano e Bohloko

Jonathane o ile a kopana le Dafida ka sephiring go mmotša seo se diregilego. Go be go le molaleng gore Dafida a ka se ke a bea leoto motseng wa Saulo. Banna ba ba babedi ba ile ba lla gomme ba gokarelana. Ka morago Dafida o ile a ya go iphihla.—1 Samuele 20:35-42.

Jonathane o ile a bona motšhabi yo gape, ge a be a iphihletše Saulo “lešokeng la Sifi mo lesoding.” Ke moo Jonathane a ilego a matlafatša Dafida ka mantšu a rego: “O se boifê; seatla sa Saulo tate se ka se Xo fihlêlê. Ké wêna O tl’o xo ba kxoši ya Isiraele; xomme nna ke tlo ba letona la xaxo. Le Saulo tate ó tseba fao.” (1 Samuele 23:15-18) Kapejana ka morago ga moo, Jonathane le Saulo ba ile ba bolawa ntweng ge ba e-lwa le Bafilisita.—1 Samuele 31:1-4.

Bohle bao ba ratago Modimo ba tla dira gabotse ge ba naganišiša ka tsela yeo e bego e phegelelwa ke Jonathane. Na ga o tsebe gore o botegele mang? Ka gona gopola gore Saulo o be a kgothaletša Jonathane go tsoma dikgahlego tša gagwe. Lega go le bjalo, Jonathane o ile a godiša Jehofa ka go ikokobetša go tšwa pelong, go godiša le go thabela gore yo Modimo a mo kgethilego, e tla ba Kgoši e latelago ya Isiraele. Ee, Jonathane o ile a thekga Dafida, gomme o be a botegela Jehofa.

Jonathane o be a e-na le dika tše dibotse. Di ekiše! Ke moka batho ba tla bolela ka wena go swana le ge ba boletše ka Jonathane gore: O “dirile Modimo à na naê.”—1 Samuele 14:45.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 4 Jonathane o be a e-na le nywaga e ka bago e 20 ge go be go bolelwa gore ke molaodi wa madira, mathomong a pušo ya Saulo ya nywaga e 40. (Numeri 1:3; 1 Samuele 13:2) Ka gona Jonathane a ka ba a be a batamela ngwaga wa bo-60 ge a be a e-hwa ka 1078 B.C.E. Ka ge Dafida a be a e-na le nywaga e 30 ka nako yeo, go molaleng gore Jonathane o be a feta Dafida ka nywaga e 30.—1 Samuele 31:2; 2 Samuele 5:4.

[Seswantšho go letlakala 19]

Jonathane o be a sa hufegele Dafida