Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dikgetho Tšeo di Tlišago Lethabo

Dikgetho Tšeo di Tlišago Lethabo

Dikgetho Tšeo di Tlišago Lethabo

“KE A itshola ka kgetho yeo ke e dirilego.” O bolela mantšu ao gakae? Ka moka re nyaka go dira dikgetho tšeo re ka se kego ra itshola ka baka la tšona, kudu-kudu ge dikgetho tšeo di kgoma maphelo a rena. Lega go le bjalo, re ka dira bjang dikgetho tšeo di tlišago lethabo?

Sa pele re swanetše go ba le ditekanyetšo tšeo di ka botwago e le ka kgonthe. Na ditekanyetšo tše bjalo di gona? Batho ba bantši ga ba nagane bjalo. Go ya ka nyakišišo e dirilwego kua United States, 75 lekgolong ya barutwana ba lego nywageng ya bona ya mafelelo kholetšheng ba dumela gore ga go na selo seo go thwego ke ditekanyetšo tšeo di nepagetšego le tšeo di fošagetšego, le gore taba ya botse le bobe e fapana go ya ka “ditekanyetšo tša motho le ka go fapana ga mekgwa ya setšo.”

Na go a kwagala go nagana gore ditekanyetšo tša boitshwaro ke feela dikgopolo tša motho goba tšeo di tumilego? Aowa, ga go kwagale. Ge nkabe batho ba lokologile go dira selo le ge e le sefe seo ba se nyakago, dipoelo e be e tla ba tše di šiišago. Ke mang yo a ka nyakago go phela lefelong leo le se nago melao, dikgoro tša tsheko le maphodisa? Ntle le moo, ga se ka mehla dikgopolo tša motho ka noši e ka bago tlhahlo e ka botwago. Re ka kgetha go dira selo seo re naganago gore se lokile, eupša ka morago ra lemoga gore re dirile phošo. Ke therešo gore histori ya moloko wa batho e hlatsela go rereša ga mantšu a a Beibele a rego: “Motho tsela y’axwe xa’ e buše.” (Jeremia 10:23) Ka gona, re ka hwetša kae tlhahlo ge re dira diphetho ditabeng tše bohlokwa tša bophelo?

Mmuši wa lesogana yo go boletšwego ka yena sehlogong se se fetilego ka bohlale o ile a ya go Jesu. Ka ge re bone, ge Jesu a be a fetola potšišo ya lesogana le, o ile a le šupetša Molaong wa Modimo. Jesu o be a lemoga gore Jehofa Modimo ke Mothopo o phagamego kudu wa tsebo le bohlale le gore O tseba kudu seo se swanetšego dibopiwa tša Gagwe. Ka baka leo, Jesu o itše: “Seo ke se rutago ga se sa-ka, eupša ke sa yo a nthomilego.” (Johane 7:16) Ka kgonthe, Lentšu la Modimo ke mothopo o ka botwago wa tlhahlo woo o tla re thušago go dira dikgetho tše bohlale bophelong. Anke re hlahlobeng melao e mmalwa ya motheo yeo e hwetšwago ka Lentšung la Modimo, yeo ge e ka dirišwa, e tlago go tlaleletša lethabong la rena.

Molao wa Gauta

Thutong ya gagwe yeo e tumilego ya Thabeng, Jesu o ile a ruta ka molao wa motheo wo o ka re thušago go dira diphetho tše bohlale ditswalanong tša rena le ba bangwe. Se ke seo a se boletšego: “Dilo tšohle, tše le nyakago batho ba le dira tšona, le lena ka mo go swanago le ba dire tšona.” (Mateo 7:12) Molao wo wa motheo wa boitshwaro gantši o bitšwa Molao wa Gauta.

Ba bangwe ba dirišitše polelo e swanago ka tsela e fošagetšego, ba re: “O se ke wa dira ba bangwe seo o ka se nyakego ba go dira sona.” Go bontšha phapano magareng ga Molao wa Gauta le tsela e fošagetšego ya go o diriša, ela hloko seswantšho sa Jesu sa Mosamaria wa kgaugelo. Mojuda o be a bethilwe gomme a tlogetšwe kgaufsi le tsela a le makgatheng a lehu le bophelo. Moperisita le Molefi ba ile ba mmona eupša ba ile ba no mo feta. Le ge ba sa ka ba dira selo seo se okeditšego bohloko bja monna yo, go ka bolelwa gore ga se ba ka ba dira dilo ka go dumelelana le Molao wa Gauta. Go fapana le bona, Mosamaria yo a bego a feta o ile a ema gore a thuše monna yoo. O ile a bofa dintho tša monna yoo gomme a mo iša ngwakong wa baeti. O diretše monna yo seo a bego a ka nyaka gore le yena a mo direle sona. O ile a diriša Molao wa Gauta—gomme o dirile phetho e bohlale.—Luke 10:30-37.

Go na le ditsela tše dintši tšeo ka tšona re ka dirišago molao wo wa boitshwaro le go ba le dipoelo tše dibotse. A re re mohlomongwe o ba le baagišani ba bafsa. Ke ka baka la’ng o sa gate mogato wa pele wa go ba etela le go ba amogela? O ka ba thuša go tlwaelana le lefelo leo, go araba dipotšišo tša bona gaešita le go ba thuša ka dilo tšeo ba di hlokago. Ge o gata mogato wa pele wa go bontšha go ba naganela, o tla be o godiša ditswalano tše dibotse le baagišani ba gago ba bafsa. Le gona o tla ba le kgotsofalo ya go tseba gore o dirile seo se kgahlišago Modimo. Na yeo ga se phetho e bohlale?

Dikgetho Tšeo re di Dirago ka Baka la go Rata ba Bangwe

Go tlaleletša Molaong wa Gauta, Jesu o boletše ka ditlhahlo tše dingwe tšeo di ka go thušago go dira diphetho tše bohlale. Ge a be a botšišwa gore molao o mogolo Molaong wa Moše ke ofe, Jesu o arabile ka gore: “‘O rate Jehofa Modimo wa gago ka pelo ya gago ka moka le ka moya wa gago ka moka le ka monagano wa gago ka moka.’ Ye ke taelo e kgolo-kgolo le ya pele. Ya bobedi ya go swana le yona ke ye, ‘O rate moagišani wa gago go etša ge o ithata.’ Molao ka moka le Baporofeta di ithekgile ditaelong tše tše pedi.”—Mateo 22:36-40.

Bošegong bja pele ga lehu la gagwe, Jesu o neile barutiwa ba gagwe “taelo e mpsha,” ya gore ba ratane. (Johane 13:34) Ke ka baka la’ng a ile a re taelo yeo ke e mpsha? Ge e le gabotse, na o be a se a ka a hlalosa gore go rata moagišani e be e le e nngwe ya ditaelo tše pedi tšeo Molao ka moka o ithekgilego ka tšona? Ka tlase ga Molao wa Moše, Baisiraele ba ile ba newa taelo e rego: “Wa xeno O mo ratê ka mokxwa wo O ithataxo ka wôna.” (Lefitiko 19:18, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Lega go le bjalo, Jesu mo lebakeng le o laetše barutiwa ba gagwe go dira seo se fetago seo. Bošegong bjona bjoo, Jesu o boditše barutiwa ba gagwe gore o be a le kgaufsi le go gafa bophelo bja gagwe bakeng sa bona. Ka morago o ile a ba botša gore: “Ye ke taelo ya-ka, gore le ratane go etša ge ke le ratile. Ga go yo a nago le lerato le le fetago le, gore motho a gafe moya wa gagwe ka baka la bagwera ba gagwe.” (Johane 15:12, 13) Ee, taelo ye e be e le e mpsha ka baka la gore e be e nyaka gore ba etiše dinyakwa tša ba bangwe pele ga tša bona.

Go na le ditsela tše dintši tšeo ka tšona re ka bontšhago lerato leo le se nago boithati, leo le fetago go fo hlokomela dikgahlego tša rena. Ka mohlala, a re re o dula ka phapošing gomme o nyaka go theetša mmino o llelago godimo ka tsela yeo e go thabišago eupša e kgopiša moagišani wa gago. Na o tla ikemišetša go fokotša lethabo la gago e le gore moagišani wa gago a ka ba le khutšo? Ka mantšu a mangwe, na o tla etiša dikgahlego tša moagišani wa gago pele ga tša gago?

Ela hloko boemo bjo bongwe. Letšatšing la go tonya la ge go be go e-wa lehlwa kua Canada, monna yo a tšofetšego o ile a etelwa ke Dihlatse tša Jehofa tše pedi. Nakong ya poledišano, monna o ile a bolela gore o be a palelwa ke go tloša lehlwa leo le bego le le pele ga ntlo ya gagwe ka baka la bolwetši bja gagwe bja pelo. Mo e ka bago iri ka morago ga moo, o ile a kwa lešata la digarafo. Dihlatse tše tše pedi di be di boile gore di tloše lehlwa leo le bego le le tsejaneng le manamalelong a lebilego mojakong wa ka pele. O ile a ngwalela ofisi ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa ya Canada gore: “Lehono ke bone lerato la kgonthe la Bokriste. Ruri le ile la fetoša kgopolo e fošagetšego yeo ke bego ke e-na le yona ka lefase la lehono ka kakaretšo. Le ile la ba la godiša tlhompho e kgolo yeo ke bego ke e-na le yona ka modiro wa lena lefaseng ka bophara.” Ee, go nea thušo go sa šetšwe gore ke e nyenyane gakaakang, go ka kgoma ba bangwe ka tsela e botse. Ruri go thabiša kudu go dira dikgetho tše bjalo tša boikgafo!

Dikgetho Tšeo di Theilwego Leratong la Modimo

Lebaka le lengwe leo re swanetšego go le ela hloko ge re dira dikgetho ke leo Jesu a le hlalositšego e le taelo e kgolo—ya gore re rate Modimo. Mantšu a Jesu a be a lebišitšwe go Bajuda, bao bjalo ka setšhaba ba bego ba šetše ba ineetše tswalanong le Jehofa. Lega go le bjalo, Moisiraele yo mongwe le yo mongwe o be a swanetše go kgetha ge e ba a tla hlankela Modimo ka pelo ka moka le ka lerato leo le tšwago pelong.—Doiteronomio 30:15, 16.

Ka mo go swanago, dikgetho tšeo o di dirago di bontšha kamoo o ikwago ka gona ka Modimo. Ka mohlala, ge o oketša tsebo ya gago le go tšeela godimo bohlokwa bja Beibele, le wena o swanelwa ke go dira kgetho. Na o tla ikemišetša go latela mokgwa wa go ithuta Beibele ka mehla, ka morero wa gore o be molatedi wa Jesu? Ge o kgetha go dira bjalo o tla thaba e le ka kgonthe, gobane Jesu a boletše gore: “Go thaba bao ba lemogago go nyaka ga bona dilo tša moya.”—Mateo 5:3.

Ga re tsebe ge e ba mmuši wa lesogana a ile a nyamišwa ke kgetho ya gagwe. Lega go le bjalo, re tseba kamoo moapostola Petro a ilego a ikwa ka gona ka morago ga go ba molatedi wa Jesu Kriste ka nywaga e mentši. Mo e ka bago ka 64 C.E., ge a be a le kgaufsi le go hwa, Petro o ile a kgothaletša badumedi-gotee le yena gore: “Dirang sohle se le ka se kgonago gore mafelelong le hwetšwe ke [Modimo] le se na sepatso le bile le hloka sekodi gomme le le khutšong.” (2 Petro 1:14; 3:14) Ka mo go kwagalago, Petro ga se a ka a nyamišwa ke kgetho yeo a e dirilego nywageng e fetago e 30 pejana, gomme o ile a kgothaletša ba bangwe gore ba kgomarele dikgetho tšeo ba di dirilego.

Go latela keletšo ya Petro go bolela go dira kgetho ya go amogela boikarabelo bja go ba yo mongwe wa barutiwa ba Jesu le go kwa ditaelo tša Modimo. (Luka 9:23; 1 Johane 5:3) Se se ka bonagala se le thata, lega go le bjalo re na le kholofetšo ya Jesu e kgothatšago e rego: “Tlang go nna, lena bohle bao le lapišitšwego le go imelwa, ke tla le lapološa. Rwalang joko ya-ka le ithute go nna, gobane ke wa moya o boleta e bile ke wa pelo e ikokobeditšego, gomme le tla hweletša meoya ya lena tapologo. Gobane joko ya-ka e botho, morwalo wa-ka o bohwefo.”—Mateo 11:28-30.

Ela hloko phihlelo ya Arthur. Ge a be a e-na le nywaga e lesome, o ile a thoma go ithuta go letša violin, a lebeletše gore o tla ba sekgwari. Ge a be a e-na le nywaga e 14, e be e šetše e le sebapadi sa dikhonsateng. Lega go le bjalo, o be a se a thaba. Ka mehla tatagwe o be a ipotšiša ka morero wa bophelo gomme a laletša baruti ba bodumedi ka ga gagwe; lega go le bjalo, o be a sa kgotsofatšwe ke dikarabo tša bona. E le lapa, ba be ba ipotšiša ge e ba Modimo a le gona le lebaka leo ka lona a dumeletšego bokgopo. Ka morago tatago Arthur o ile a thoma poledišano le Dihlatse tša Jehofa. Poledišano e ile ya kgahla tatago Arthur, ya dira gore lapa ka moka le swarelwe thuto ya Beibele.

Ge nako e dutše e e-ya, Arthur o ile a thoma go kwešiša go tšwa Mangwalong lebaka leo ka lona Modimo a dumeletšego tlaišego le go kwešiša morero wa bophelo gabotse. Arthur gotee le ditho tše dingwe tše tharo tša lapa la gabo, ba dirile kgetho yeo ba sa itsholego ka baka la yona. O ile a neela bophelo bja gagwe go Jehofa. “Ke thabile kudu gore Jehofa o ntšhegofaditše ka tsebo ya therešo le gore o mphološitše diphadišanong tšeo di tlwaelegilego tša bo-rammino ba dikgwari. Batho ba ka dira selo le ge e le sefe gore ba atlege.”

Arthur o sa rata go letša violin go thabiša bagwera ba gagwe, eupša bophelo bja gagwe ga se bja ithekga ka yona. Go e na le moo, bophelo bja gagwe bo ithekgile ka go hlankela Modimo. O hlanketše go e nngwe ya diofisi tša makala tša Dihlatse tša Jehofa. Go swana le Arthur le ba bangwe ba dimilione, eupša go fapana le mmuši wa lesogana, le wena o ka dira kgetho yeo e tla go tlišetšago lethabo le legolo—ya go amogela taletšo ya Jesu ya gore o be molatedi wa gagwe.

[Seswantšho go letlakala 8]

Phetho ya gago e ka fetoša maphelo a batho ba bangwe

[Seswantšho go letlakala 8]

Na o tla ithuta Beibele gomme wa ba molatedi wa Jesu?