Phela o Naganne ka Bokamoso

THUTONG e tumilego ya thabeng ya Galilea, Jesu Kriste o itše: “Le se ke la belaela ka letšatši le le latelago.” Go ya ka phetolelo ya Beibele ya Sepedi, Jesu o tšwetše pele ka gore: “La ka moswana le tlo ipelaêlêla tša lôna.”—Mateo 6:34.

O nagana gore mantšu a a rego “la ka moswana le tlo ipelaêlêla tša lôna,” a ra go re’ng? Na a bolela gore o swanetše go phelela lehono feela gomme o lebale ka la gosasa? Na ruri seo se dumelelana le seo Jesu le balatedi ba gagwe ba bego ba se dumela?

‘Tlogelang go Belaela’

Ipalele mantšu a Jesu ka botlalo bjalo ka ge a hwetšwa go Mateo 6:25-32. Ka boripana, o itše: “Tlogelang go belaelela meoya ya lena ge e le ka seo le tlago go se ja goba seo le tlago go se nwa, goba go belaelela mebele ya lena ge e le ka seo le tlago go se apara. . . . Šetšang ka kelohloko dinonyana tša legodimo, gobane ga di bjale peu goba go buna goba go kgobela nywakong ya polokelo; lega go le bjalo, Tatago lena wa legodimong o a di fepa. . . . Ke mang go lena yo ka go ba yo a belaelago, a ka oketšago tekanyo ya bophelo bja gagwe ka botelele bja kubiti e tee? Le gona, tabeng ya diaparo, ke ka baka la’ng le belaela? Ithuteng ka matšoba a naga, kamoo a golago ka gona; ga a itapiše e bile ga a ohle . . . Ka gona le ka mohla le se ke la belaela la re, ‘Re tla ja’ng?’ goba, ‘Re tla nwa’ng?’ goba, ‘Re tla apara’ng?’ Gobane tše ka moka ke dilo tše ditšhaba di di phegelelago ka phišego. Gobane Tatago lena wa legodimong o a tseba gore dilo tše ka moka le a di nyaka.”

Jesu o phetha karolo ya polelo ya gagwe ka dikarolo tše pedi tša kgothatšo. Ya pele e re: “Ka gona, tšwelang pele le tsoma mmušo [wa Modimo] pele le toko ya gagwe, gomme dilo tše tše dingwe ka moka le tla di okeletšwa.” Ya bobedi e re: “Ka gona, le ka mohla le se ke la belaela ka letšatši le le latelago, gobane letšatši le le latelago le  tla ba le dipelaelo tša lona. Letšatši le lengwe le le lengwe le lekanwe ke bošula bja lona.”—Mateo 6:33, 34.

Tatago Lena o Tseba Seo le se Nyakago

Na o nagana gore Jesu o be a kgothaletša barutiwa ba gagwe, go akaretša le balemi gore ba se ke ‘ba bjala, ba buna, goba ba kgobela mabele a bona nywakong ya polokelo’? Goba na o be a ba kgothaletša gore ba se ke ba ‘itapiša le go ohla’ bakeng sa go hwetša diaparo tšeo ba di nyakago? (Diema 21:5; 24:30-34; Mmoledi 11:4) Ruri ga go bjalo. Ge nkabe ba ile ba kgaotša go šoma, ba be ba ka ‘diila punong,’ e lego go se be le seo ba ka se jago goba go se apara.—Diema 20:4.

Go thwe’ng ka dipelaelo? Na Jesu o be a e-ra gore batheetši ba gagwe ba be ba ka se be le dipelaelo ka mo go feletšego? Seo se be se ka se kgonege. Jesu ka boyena o kile a gateletšega kudu maikwelong a ba a belaela bošegong bjoo a ilego a swarwa ka bjona.—Luka 22:44.

Jesu o be a fo ba a ipolelela therešo ya motheo. Go belaela ka mo go feteletšego go ka se tsoge go go thušitše go rarolla mathata le ge e le afe ao o ka bago o lebeletšana le ona. Ka mohlala, go ka se go thuše go phela nako e telele. Jesu o itše, go ka se ‘oketše tekanyo ya bophelo bja gago ka botelele bja kubiti e tee.’ (Mateo 6:27) Ge e le gabotse, go belaela nako e telele le ka mo go tseneletšego go na le kgonagalo e kgolo ya go dira gore bophelo bja gago e be bjo bokopana.

Keletšo ya gagwe e be e le e šomago ka tsela e kwagalago. Ge e le gabotse dilo tše dintši tšeo re belaelago ka tšona ga di ke di direga. Mokgomana wa Mobrithania e lego Winston Churchill o lemogile se mabapi le mehla e thata ya Ntwa ya II ya Lefase. O ngwadile mabapi le tše dingwe tša dipelaelo tša gagwe tša nakong yeo gore: “Ge ke gopola ka dipelaelo ka moka, ke gopola taba ya mokgalabje yo a ilego a bolela pejana ga ge a ka hwa gore o be a bile le mathata a mantši bophelong bja gagwe, ao bontši bja ona a sa kago a ba gona.” Ka kgonthe, ke gabohlale go swaragana le mathata a letšatši le itšego ge a tšwelela, kudu-kudu ge e-ba dikgateletšo le mathata ao re kopanago le ona a ka re bakela dipelaelo gabonolo.

‘Tšwelang Pele le Tsoma Mmušo wa Modimo Pele’

Ge e le gabotse, go na le selo seo Jesu a bego a se naganne go feta boiketlo bja batheetši ba  gagwe bja mmele le bja maikwelo. O be a tseba gore go belaela mabapi le go hwetša dilo tše di nyakegago bophelong, gotee le go kganyoga go ba le dilo le lethabo, go ka bipa dilo tše bohlokwa kudu. (Bafilipi 1:10) Mo gongwe o ka ipotšiša gore: ‘Selo se bohlokwa kudu go feta go hwetša dilo tše di nyakegago bophelong e ka ba sefe?’ Taba ke gore dilo tša moya di tswalana le borapedi bja rena go Modimo. Jesu o gateletše gore selo se bohlokwa maphelong a rena e swanetše go ba go ‘tšwela pele re tsoma mmušo wa Modimo pele le toko ya gagwe.’—Mateo 6:33.

Mehleng ya Jesu, batho ba bantši ba be ba tsoma dilo tše di bonagalago ka phagahlo. Go kgoboketša mahumo e be e le selo seo se lego bohlokwa kudu go bona. Lega go le bjalo, Jesu o kgothaleditše batheetši ba gagwe gore ba be le pono e fapanego. Bjalo ka batho bao ba ineetšego go Modimo, ‘se se ba swanetšego’ e be e le go ‘boifa Modimo wa therešo le go lota ditaelo tša gagwe.’—Mmoledi 12:13.

Go swarega kudu ka dilo tše di bonagalago—“pelaelo ya tshepedišo ye ya dilo le matla a forago a mahumo”—go be go tla šitišana le mediro ya moya ya batheetši ba gagwe. (Mateo 13:22) Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Bao ba ikemišeditšego go huma ba wela molekong le molabeng le dikganyogong tše dintši tša go hloka tlhaologanyo le tše gobatšago, tšeo di phonkgetšago batho tahlegong le tshenyegong.” (1 Timotheo 6:9) E le go ba thuša go phema ‘molaba’ wo, Jesu o ile a gopotša balatedi ba gagwe gore Tatago bona wa legodimong o be a tseba gore ba nyaka dilo tše ka moka. Modimo o be a tla ba hlokomela go etša ge a hlokomela “dinonyana tša legodimo.” (Mateo 6:26, 32) Go e na le go dumelela dipelaelo di ba imela, ba be ba swanetše go dira seo ba ka se kgonago go hlokomela dinyakwa tša bona tša dilo tše di bonagalago gomme ka kholofelo ba tlogelele dilo diatleng tša Jehofa.—Bafilipi 4:6, 7.

Ge Jesu a be a re “la ka moswana le tlo ipelaêlêla tša lôna,” o be a fo ba a bolela gore ga se ra swanela go dumelela pelaelo e feteletšego ya mabapi le seo se ka diregago gosasa e oketša mathata ao re nago le ona lehono. Phetolelo e nngwe ya Beibele e bea mantšu a gagwe ka gore: “Le se ke la belaela mabapi le la gosasa; le tla ba le dipelaelo tša lona tše di le lekanego. Go oketša mathata ao letšatši le lengwe le le lengwe le tlago le ona ga go nyakege.”—Mateo 6:34, Today’s English Version.

“Mmušo wa Gago a o tle”

Lega go le bjalo, go na le phapano e kgolo magareng ga go belaela ka mo go feteletšego mabapi le la gosasa le go le hlokomologa ka mo go feletšego. Jesu ga se a ka a kgothaletša barutiwa ba gagwe gore ba hlokomologe la gosasa. Go fapana le seo, o ile a ba kgothaletša go kgahlegela kudu bokamoso. Ba swanetše gore ka mo go swanetšego ba rapelele dilo tšeo ba di nyakago gona bjale—senkgwa sa letšatši le letšatši. Eupša ba swanetše go thoma ka go rapelela dilo tša nakong e tlago—gore Mmušo wa Modimo o tle le gore thato ya Modimo e dirwe mo lefaseng.—Mateo 6:9-11.

Ga se ra swanela go swana le batho ba mehleng ya Noa. Ba be ba swaregile kudu “ba e-ja ba e-nwa, banna ba nyala le basadi ba nyalwa” moo ba ilego ba “se ele hloko” seo se bego se le kgaufsi le go direga. Mafelelo e bile afe? “Meetse-fula a [ile a tla] a ba gogola ka moka.” (Mateo 24:36-42) Moapostola Petro o ile a diriša tiragalo yeo ya histori go re gopotša gore go a nyakega gore re phele re nagana ka la gosasa. O ngwadile gore: “Ka ge dilo tše ka moka di tla tologa ka tsela yeo, gona le swanetše go ba batho ba mohuta ofe ditirong tše kgethwa tša boitshwaro le medirong ya boineelo go Modimo, le letile e bile le dula le nagana ka go ba gona ga letšatši la Jehofa!”—2 Petro 3:5-7, 11, 12.

Ipolokeleng Mahumo Legodimong

Ee, anke re duleng ‘re nagana’ ka letšatši la Jehofa. Go dira bjalo go tla kgoma kudu kamoo re dirišago nako ya rena ka gona, matla, ditalente, dilo le bokgoni bja rena. Ga se ra swanela go swarega kudu ka go phegelela dilo tše di bonagalago—e ka ba dilo tše bohlokwa goba tše di thabišago bophelong—moo re feleletšago re e-ba le nako e nyenyane ya ditiro tšeo di bonagatšago “boineelo go Modimo.” Go lebiša tlhokomelo kudu go la lehono go ka bonagala go e-ba le mehola ya ka pela, eupša gantši mehola yeo e ba ya nakwana. Jesu o itše ke gabohlale kudu go ‘ipolokela mahumo  legodimong’ go e na le lefaseng.—Mateo 6:19, 20.

Jesu o ile a gatelela ntlha yeo seswantšhong sa gagwe sa mabapi le monna yo a dirago dithulaganyo tše dikgolo tša bokamoso. E be e le dithulaganyo tšeo di sa akaretšego Modimo. Tšhemo ya monna yoo e be e tšweletša kudu. O ile a dira phetho ya go wiša nywako ya gagwe ya bobolokelo gomme a aga e megolwanyane e le gore a ka phela bophelo bja boiketlo, a ja, a nwa le go ipshina. Bothata ka seo e be e le bofe? O hwile pele a ka thabela meputso ya boitapišo bja gagwe. Lega go le bjalo, se sebe le go feta ke gore o be a se a ka a ikagela tswalano le Modimo. Jesu o phethile ka gore: “Go bjalo le ka motho yo a ikgobelelago lehumo, eupša a se a huma go Modimo.”—Luka 12:15-21; Diema 19:21.

O ka Dira’ng?

O se ke wa dira phošo e swanago le ya monna yoo Jesu a mo hlalositšego. Hwetša seo Modimo a se rulaganyeditšego la gosasa, gomme o age bophelo bja gago moo. Modimo ga se a tlogela batho a se a ba botša seo a tlago go se dira. Moporofeta Amosi wa bogologolo o ngwadile gore: “Morêna Mong ’a bohle a ka se kê a dira selô, baboni bahlanka ba xaxwe à sešo a ba botša thopa y’axwe.” (Amosi 3:7) Seo Jehofa a se utolotšego ka baporofeta ba gagwe, ga bjale o ka se hwetša ka Lentšung la gagwe le le buduletšwego, Beibele.—2 Timotheo 3:16, 17.

Selo se sengwe seo Beibele e se utollago ke seo bokamoso bjo bo batamelago bo tlago go se tliša seo se tla kgomago lefase ka moka ka tsela e sa kago ya bonwa. Jesu o itše: “Go tla ba le masetlapelo a magolo a sa kago a ba gona ga e sa le go tloga mathomong a lefase go ba go fihla gona bjale.” (Mateo 24:21) Ga go na motho yo a ka thibelago seo. Ka kgonthe, ga go na lebaka leo le ka dirago gore barapedi ba therešo ba nyake go se thibela. Ka baka la’ng? Ka gobane tiragalo ye e tla fediša bokgopo ka moka lefaseng, gomme ya tliša “legodimo le lefsa le lefase le lefsa,” e lego mmušo o mofsa wa legodimong le lekoko le lefsa la lefaseng. Lefaseng leo le lefsa, Modimo “o tla phumola megokgo ka moka mahlong a [batho], gomme lehu le ka se hlwe le sa ba gona, le ge e le manyami goba sello goba bohloko di ka se hlwe di sa ba gona.”—Kutollo 21:1-4.

Ka gona, na ga se mo go kwagalago go fetša nako gona bjale o hlahloba seo Beibele e se bolelago mabapi le tšwelopele yeo? Na o nyaka thušo ya go dira bjalo? Kgopela Dihlatse tša Jehofa gore di go thuše. Goba o ngwalele bagatiši ba makasine wo. Ka ditsela tšohle, kgonthišega gore ga o phelele lehono feela eupša o phelela le la gosasa le le thabišago.

[Diswantšho go letlakala 7]

‘Tlogelang go belaela . . . Letšatši le le latelago le tla ba le dipelaelo tša lona’