Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Theetša Lentšu Leo le Lego ka go Wena

Theetša Lentšu Leo le Lego ka go Wena

Theetša Lentšu Leo le Lego ka go Wena

“Batho ba ditšhaba bao ba se nago molao [wa Modimo] ba dira ka tlhago dilo tša molao.”—BAROMA 2:14.

1, 2. (a) Ba bantši ba ile ba dira’ng ka baka la go kwela ba bangwe bohloko? (b) Ke mehlala efe ya Mangwalo yeo e bontšhago go tshwenyega ka ba bangwe?

LESOGANA la nywaga e 20 le ile la swarwa ke bolwetši bja go wa gomme la wela seporong sa setimela sa ka tlase ga mobu. Ge monna yo a bego a eme fao a bona seo, o ile a tlogela barwedi ba gagwe gomme a itahlela seporong. O ile a gogela lesogana leo le swerwego ke bolwetši bja go wa ka mokerong o lego makgatheng a ditšhipi tša seporo, a patlama godimo ga lona gore a le šireletše setimeleng seo se bego se le ka godimo ga bona, se letša maotwana se lwela go ema. Ba bangwe ba ka re mothuši yo ke mogale, eupša yena o itše: “Motho o swanetše go dira selo se se lokilego. Ke se dirile ka baka la kwelobohloko. E sego ka baka la go nyaka botumo goba letago.”

2 O ka ba o tseba motho yo mongwe yo a ilego a bea bophelo bja gagwe kotsing bakeng sa go thuša ba bangwe. Ba bantši ba ile ba dira bjalo nakong ya Ntwa ya II ya Lefase, ka go uta batho bao ba bego ba sa ba tsebe. Le gona, o ka gopola le phihlelo ya moapostola Paulo gotee le batho ba bangwe ba 275 bao ba bego ba robegetšwe ke sekepe kua Melite, kgaufsi le Sisilia. Badudi ba moo ba ile ba thuša batho ba bao ba bego ba sa ba tsebe le go ba bontšha “botho bjo bo fetago bjo bo tlwaelegilego.” (Ditiro 27:27–28:2) Goba go ka thwe’ng ka ngwanenyana wa Moisiraele yoo, le ge mohlomongwe a be a sa bee bophelo bja gagwe kotsing, a ilego a bontšha go tshwenyega ka bathopi ba gagwe ba Siria? (2 Dikxoši 5:1-4) Le gona nagana ka papišo ya Jesu yeo e tsebjago kudu ya Mosamaria wa kgaugelo. Moperisita le Molefi ba ile ba hlokomologa Mojuda wa gabo bona yo a bego a le makgatheng a lehu le bophelo, eupša Mosamaria o ile a dira maiteko a go mo thuša. Go theoša le nywaga-kgolo, papišo ye e be e dutše e kgoma dipelo tša batho ba ditšo tše dintši.—Luka 10:29-37.

3, 4. Go hloka boithati ga ba bangwe go re botša’ng ka thuto ya tlhagelelo?

3 Ke therešo gore re phela ‘dinakong tše hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona,’ tšeo go tšona batho ba bantši ba lego “bogale” e bile e le ba “go se rate go loka.” (2 Timotheo 3:1-3) Lega go le bjalo, na ga se ra ka ra bona ditiro tše botho goba mohlomongwe go holwa ke tšona? Mokgwa wa go rata go thuša ba bangwe, gaešita le ge seo se ka akaretša go bea bophelo kotsing, o tlwaelegile kudu moo ba bangwe ba go bitšago go dira “setho.”

4 Maikemišetšo a bjalo a go thuša ba bangwe go sa šetšwe gore motho o lahlegelwa ke selo se itšego a bonwa merafong le ditšong tšohle, gomme a ganetšana le dipolelo tša gore motho o tšweletše ka tlhagelelo. Francis S. Collins, e lego setsebi sa dikarolwana tša leabela seo se ilego sa etelela pele ge mmušo wa United States o be o dira nyakišišo ya DNA, o itše: “Go hloka boithati go fetogile tlhohlo e kgolo go bo-rathutatlhagelelo. . . . Go ka se ke gwa hlaloswa ka dikarolwana tša motho tša leabela tšeo di itaolago.” O boletše le gore: “Batho ba bangwe ba ikgafela go thuša le batho bao ba sego sehlopheng sa bona le bao ba sa swanego le bona ka selo. . . . Seo ga se bonagale se ka hlaloswa ke thuto ya Darwin.”

“Lentšu la Letswalo”

5. Ke’ng seo se lemogilwego gantši ka batho?

5 Dr. Collins o ile a re go hloka boithati ke: “Lentšu la letswalo leo le re botšago gore re thuše ba bangwe le ge re sa putswe ka selo.” * Go bolela ga gagwe ka “letswalo” go ka re gopotša taba yeo e gateletšwego ke moapostola Paulo e rego: “Ge batho ba ditšhaba bao ba se nago molao ba dira ka tlhago dilo tša molao, batho ba gaešita le ge ba se na molao, ke molao go bona ka noši. Ke bona bao ba bontšhago gore kgwekgwe ya molao e ngwadilwe dipelong tša bona, ge letswalo la bona le dutše le hlatselana le bona menaganong ya bona, ba a begwa goba gaešita le go lokafatšwa.”—Baroma 2:14, 15.

6. Ke ka baka la’ng batho bohle ba ikarabela go Mmopi?

6 Lengwalong la gagwe leo le yago go Baroma, Paulo o bontšhitše gore batho ba ikarabela go Modimo ka gobane ba lemoga go ba gona ga Gagwe le dika tša gagwe dilong tšeo a di bopilego. Go bile bjalo “go tloga tlholong ya lefase go ya pele.” (Baroma 1:18-20; Psalme 19:1-4) Ke therešo gore ba bantši ba hlokomologa Mmopi wa bona gomme ba phegelela tsela e fošagetšego ya bophelo. Lega go le bjalo, thato ya Modimo ke gore batho ba lemoge go loka ga gagwe gomme ba tlogele ditiro tše mpe. (Baroma 1:22–2:6) Bajuda ba be ba e-na le lebaka le le kwagalago la go dira bjalo—ba be ba neilwe Molao wa Modimo ka Moše. Eupša le batho bao ba bego ba sa tsebe “dipolelo tše kgethwa tša Modimo,” ba be ba swanetše go lemoga gore Modimo o gona.—Baroma 2:8-13; 3:2.

7, 8. Go kwešiša seo e le go toka go tlwaelegile gakaaka’ng, gomme se se bontšha’ng?

7 Lebaka le legolo leo le dirago gore batho bohle ba lemoge Modimo le go dira dilo ka go dumelelana le yena ke maikwelo a bona a ka gare a go kgethologanya se se lokilego go se se fošagetšego. Go kwešiša toka go bontšha gore re na le letswalo. Nagana ka se: Bana ba banyenyane ba eme mothalading ba letetše go namela moswinki. Ka morago ngwana yo mongwe o hlokomologa bana bao ba emego mothalading gomme o ya go ema ka pele moo mothalading. Bana ba bantši ba ile ba arabela ka gore, ‘Ga o dire botse!’ Bjale anke o ipotšiše, ‘Go tla bjang gore gaešita le bana ba banyenyane ba fo bontšha gore ba kwešiša toka?’ Go dira bjalo go bontšha gore ba na le tshekamelo ya ka gare ya go dira se se lokilego. Paulo o ngwadile gore: “Neng le neng ge batho ba ditšhaba bao ba se nago molao ba dira ka tlhago dilo tša molao.” Ga se a ka a re, “Ge e ba,” moo o ka rego e be e le selo seo se diregago ka sewelo. O itše “neng le neng,” goba “ge,” a e ra gore se direga gantši. Seo se ra gore batho ba “dira ka tlhago dilo tša molao,” e lego seo se rago gore tshekamelo ya bona ya ka gare ya go dira se se lokilego e ba šušumeletša go dira dilo ka go dumelelana le seo re se balago molaong wa Modimo wo o ngwadilwego.

8 Tshekamelo ye ya go dira se se lokilego e bonala dinageng tše dintši. Moprofesara wa Cambridge o ngwadile gore ditekanyetšo tša Bababilona, Baegipita le Bagerika, gotee le ma-Aborigine a Australia gotee le tša Badudi ba Setlogo ba Amerika, di be di “ganetša kgatelelo, polao, boradia le maaka, gomme di dumelelana le ditekanyetšo tše di swanago le go swara batho ba bagolo, ba banyenyane le ba fokolago ka botho.” Gomme Dr. Collins o ile a ngwala gore: “Kgopolo ya go dira seo se nepagetšego le seo se fošagetšego e bonala e swana lefaseng ka bophara bathong ba mehuta ka moka.” Na seo ga se go gopotše Baroma 2:14?

Letswalo la Gago—Le Šoma Bjang?

9. Letswalo ke eng, gomme le ka go thuša bjang pele o gata mogato?

9 Beibele e bontšha gore letswalo ke bokgoni bja ka gare bja go lebelela le go seka-seka ditiro tša gago. Go bjalo ka ge eka lentšu leo le lego ka go wena le go botša ge e ba tsela e itšego e lokile goba e se ya loka. Paulo o ile a bolela mabapi le lentšu leo le bego le le ka go yena, gore: “Letswalo la-ka le hlatselana le nna ka moya o mokgethwa.” (Baroma 9:1) Ka mohlala, lentšu le le ka bolela e sa le pele ge o dutše o naganišiša ka go dira phetho e itšego ya boitshwaro. Letswalo la gago le ka go thuša go seka-seka tiro yeo o rerago go e dira gomme la bontšha kamoo o tla tlago o ikwa ka gona ka morago ga ge o e dirile.

10. Gantši letswalo le šoma ka ditsela dife?

10 Gantši letswalo la gago le thoma go šoma ka morago ga ge o šetše o dirile selo. Ge a be a tšhaba Kgoši Saulo, Dafida o be a ka kgona go dira dilo tša go hlompholla motlotšwa wa Modimo, gomme o ile a dira bjalo. Ka morago ga moo, “pelo ya xaxwe ya mo ôpa-ôpa.” (1 Samuele 24:1-6; Psalme 32:3, 5) Lentšu “letswalo” ga le dirišwe pegong yeo, lega go le bjalo Dafida o ile a ikwa ka tsela yeo—go šoma ga letswalo la gagwe. Ka mo go swanago, ka moka re ile ra tshwenywa ke matswalo a rena. Re ile ra dira selo se sengwe gomme ra tshwenyega, re tshwenywa ke seo re se dirilego. Batho ba bangwe bao ba bego ba sa lefe metšhelo ya bona ba ile ba tshwenywa ke matswalo a bona moo ka morago ba ilego ba lefa dikoloto tša bona. Ba bangwe ba ile ba tutueletšega go ipolela go balekane ba bona mabapi le bootswa bjoo ba bo dirilego. (Baheberu 13:4) Lega go le bjalo, ge motho a dira dilo ka go dumelelana le letswalo la gagwe, o ba le kgotsofalo le khutšo.

11. Ke ka baka la’ng go ka ba kotsi go fo ‘dumelela letswalo la gago le go hlahla’? Bontšha.

11 Ka gona, na re ka fo dumelela ‘letswalo la rena le re hlahla’? Go ba gona, go theetša matswalo a rena go na le mohola, eupša melaetša ya lona e ka re lahletša ka mo go feletšego. Ee, lentšu la “motho yo re lego yena ka gare” le ka re lahletša. (2 Bakorinthe 4:16) Ela hloko mohlala wo. Beibele e bolela ka Stefano, molatedi yo a ineetšego wa Kriste gore o be a “tletše lešoko le matla.” Bajuda ba bangwe ba ile ba mo lahlela ka ntle ga Jerusalema gomme ba mmolaya ka go mo kgatla ka mafsika. Saulo (yoo ka morago a ilego a ba moapostola Paulo) o be a eme kgaufsi gomme “a dumelela go bolawa ga” Stefano. Go bonagala Bajuda bao ba be ba kgodišegile gore ba dirile gabotse gomme matswalo a bona a be a sa ba tshwenye. Go ka fo ba go be go le bjalo le ka Saulo, ka ge ka morago ga moo a be a sa “dutše a nkga tšhošetšo le polao kgahlanong le barutiwa ba Morena.” Ge e le gabotse, letswalo la gagwe ka nako yeo le be le sa bolele ka lentšu le le nepagetšego.—Ditiro 6:8; 7:57–8:1; 9:1.

12. Letswalo la rena le ka ba le tutueditšwe ka tsela efe?

12 Letswalo la Saulo le ka ba le ile la kgongwa ke eng? E ka ba e bile segwera sa gagwe le batho ba bangwe. Bontši bja rena bo ka ba bo ile bja bolela ka mogala le monna yo lentšu la gagwe le swanago kudu le la tatagwe. Go fihla bokgoleng bjo itšego, segalo sa lentšu la morwa e ka ba e le sa leabela, eupša a ka ba a tutueditšwe gape ke tsela ya tatagwe ya go bolela. Ka mo go swanago, Saulo a ka ba ile a tutuetšwa ke go ba le segwera sa kgaufsi le Bajuda bao ba hloilego le go ganetša dithuto tša Jesu. (Johane 11:47-50; 18:14; Ditiro 5:27, 28, 33) Ee, bagwera ba Saulo ba ka ba ba tutueditše lentšu leo le bego le le ka go yena, e lego letswalo la gagwe.

13. Maemo a lefelong leo motho a dulago go lona a ka kgoma letswalo bjang?

13 Letswalo le ka tutuetšwa le ke setšo sa lefelo leo motho a dulago go lona, go swana le ge maemo a lefelong leo motho a dulago go lona a ka mo tutuetša gore a bolele ka mokgwa o itšego goba mmolelo o itšego. (Mateo 26:73) Seo se swanetše go ba se diregile ka Baasiria ba bogologolo. Ba be ba tsebja ka go rata dintwa, gomme diswantšho tša bona tše betlilwego di ba bontšha ba tlaiša bagolegwa ba bona. (Nahume 2:11, 12; 3:1) Baninife ba mehleng ya Jona ba hlaloswa ba be ba sa tsebe “xo hlaola letsôxô le letona le la ntsôxôšô.” Ke gore, ba be ba se na tekanyetšo e nepagetšego ya go kgethologanya seo go ya ka pono ya Modimo se lokilego go seo se fošagetšego. Anke o nagane kamoo lefelo leo le ka bago le ile la tutuetša letswalo la motho yo mongwe yo a bego a golela Ninife! (Jona 3:4, 5; 4:11) Ka mo go swanago lehono, letswalo la motho le ka tutuetšwa ke boemo bja kgopolo bja batho bao ba mo dikologilego.

Go Kaonefatša Lentšu la ka Gare

14. Matswalo a rena a bontšha bjang seo Genesi 1:27 e se bolelago?

14 Jehofa o neile Adama le Efa mpho ya letswalo, gomme re abetše matswalo a rena go bona. Genesi 1:27 e re botša gore batho ba bopilwe ka seswantšho sa Modimo. Seo ga se bolele gore re na le mmele o swanago le wa Modimo, ka ge yena e le moya gomme rena re le ba nama. Re ka seswantšho sa Modimo ka ge re na le dika tša gagwe ka go rena, go akaretša le tshekamelo ya go dira se se lokilego ka letswalo le le šomago. Therešo ye e bontšha gore go na le tsela yeo ka yona re ka matlafatšago letswalo la rena, ra dira gore e be le le ka botwago. Ke ka go ithuta ka mo go oketšegilego ka Mmopi le go batamela kgaufsi kudu le yena.

15. Go tseba Tatago rena go ka re hola bjang?

15 Beibele e bontšha gore Jehofa ke tatago rena bohle. (Jesaya 64:8) Bakriste ba botegago, go sa šetšwe gore kholofelo ya bona ke ya go phela legodimong goba lefaseng, ba ka bitša Modimo gore ke Tate. (Mateo 6:9) Re swanetše go kganyoga go batamela kgaufsi le Tatago rena go feta le ge le neng pele gomme re ithute ka dikgopolo tša gagwe le ditekanyetšo tša gagwe. (Jakobo 4:8) Ba bantši ga ba rate go dira bjalo. Ba swana le Bajuda bao Jesu a ba boditšego gore: “Ga se la ka la kwa lentšu la gagwe le ge e le neng goba la bona sebopego sa gagwe; gomme ga le na lentšu la gagwe go lena.” (Johane 5:37, 38) Ga se ra ka ra kwa lentšu la Modimo ka go lebanya, lega go le bjalo, re ka ba le lentšu la gagwe ka go rena gomme ra ba bjalo ka yena le go ikwa kamoo a ikwago ka gona.

16. Pego ya Josefa e bontšha’ng mabapi le go tlwaetša gotee le go theetša matswalo a rena?

16 Pego ya ge Josefa a le ngwakong wa Potifara e bontšha seo. Mosadi wa Potifara o ile a leka go goketša Josefa. Le ge a phetše nakong ya ge go sešo gwa ngwalwa le puku e tee ya Beibele, le Melao e lesome e sešo ya newa, Josefa o ile a bolela gore: “Nka dira bya’ng bobe byo boxolo byoo ka senya pele xa Modimo?” (Genesi 39:9) O be a sa arabe bjalo e le feela bakeng sa go kgahliša ba lapa labo; ba be ba dula kgole. Lebaka la gagwe le legolo ke gore o be a nyaka go kgahliša Modimo. Josefa o be a tseba tekanyetšo ya Modimo ya lenyalo—monna o tee bakeng sa mosadi o tee gomme bobedi e le “nama e tee.” Le gona o be a kwele kamoo Abimeleke a ilego a ikwa ka gona ka morago ga go kwa gore Rebeka o nyetšwe—gore go mo tšea e be e tla ba phošo, gwa tliša kotlo setšhabeng sa gagwe. Le gona, Jehofa o ile a šegofatša mafelelo a taba yeo, a bontšha pono ya gagwe kgahlanong le bohlotlolo. Go tseba ga Josefa ditiragalo tše tša nakong e fetilego go ka ba go ile gwa matlafatša letswalo la gagwe la leabela, gwa mo dira gore a gane boitshwaro bjo bo gobogilego bja tša botona le botshadi.—Genesi 2:24; 12:17-19; 20:1-18; 26:7-14.

17. Ge go tliwa tabeng ya go swana le Tatago rena, ke ka baka la’ng re le boemong bjo bokaone go phala Josefa?

17 Ke therešo gore ga bjale re boemong bjo bokaone. Re na le Beibele ka moka yeo ka go yona re ka ithutago dikgopolo le maikwelo a Tatago rena, go akaretša le go ithuta seo a se amogelago le seo a se ganago. Ge re ithuta Mangwalo ka mo go tseneletšego, re ka batamela kgaufsi le Modimo gomme ra ba bjalo ka yena. Ge re dira bjalo, seo letswalo la rena le re kgothaletšago sona se ka dumelelana le dikgopolo tša Tatago rena. Se tla dula se dumelelana ka botlalo le thato ya gagwe.—Baefeso 5:1-5.

18. Go sa šetšwe ditutuetšo tša nakong e fetilego, re ka dira’ng gore re kaonefatše go botega ga letswalo la rena?

18 Go thwe’ng ka tutuetšo yeo lefelo le bago le yona matswalong a rena? Re ka ba re ile ra tutuetšwa ke dikgopolo tša ba leloko le tša batho ka kakaretšo ba lefelong leo re goletšego go lona. Ka gona, molaetša wa letswalo la rena e ka ba e be e le o sa kwagalego goba o kgopamego. Le bolela ka “mokgwa” wa batho bao ba re dikologilego. Ke therešo gore re ka se kgone go fetoša dilo tše di fetilego, lega go le bjalo, re ka ikemišetša go kgetha bagwera le lefelo leo le ka tutuetšago matswalo a rena ka tsela e botse. Mogato o bohlokwa ke go dula re e-na le Bakriste ba ineetšego, bao e lego kgale ba katanela go ba bjalo ka Tatago bona. Diboka tša phuthego, go akaretša le go dira segwera pele diboka di thoma le ka morago ga tšona, go re nea sebaka se sebotse sa go dira bjalo. Re ka lemoga dikgopolo tša Bakriste-gotee le rena tšeo di theilwego Beibeleng gotee le kamoo ba arabelago ka gona, go akaretša le go ikemišetša ga bona go theetša ge matswalo a bona a ba botša pono ya Modimo dilong tše itšego le ditseleng tše itšego. Ka morago, se se tla re thuša go dumelelanya matswalo a rena le melao ya motheo ya Beibele, gomme sa dira gore re bonagatše dika tša Modimo gabotse. Ge re dira gore lentšu leo le lego ka go rena le dumelelane le melao ya motheo ya Tatago rena gomme re latela tutuetšo e botse ya Bakriste-gotee le rena, letswalo la rena e tla ba leo le ka botwago gomme re tla sekamela kudu go theetšeng seo le se bolelago.—Jesaya 30:21.

19. Ke karolo efe ya letswalo yeo e swanetšego go elwa hloko?

19 Lega go le bjalo, ba bangwe ga ba kgone go latela matswalo a bona letšatši le letšatši. Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla maemo a mangwe ao Bakriste ba ilego ba lebeletšana le ona. Ka go hlahloba maemo a bjalo, re tla bona gabotse mošomo wa letswalo, lebaka leo matswalo a ka fapanago le kamoo re ka theetšago seo letswalo le se bolelago.—Baheberu 6:11;12.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 5 Ka mo go swanago, Owen Gingerich, moprofesara wa nyakišišo ya thuta-dinaledi Yunibesithing ya Harvard, o ngwadile gore: “Go hloka boithati go ka rotoša potšišo yeo e ka se kego . . . ya arabja ke bo-rathutamahlale ka go hlahloba mehuta e fapa-fapanego ya diphoofolo. Mohlomongwe karabo e kgotsofatšago e ka hwetšwa lefapheng le lengwe gomme e ka no ba e sepedišana le dika tše botho tšeo re di neilwego ke Modimo tšeo di akaretšago letswalo.”

O Ithutile’ng?

• Ke ka baka la’ng batho ba mehuta ka moka ba hweditšwe ba e-na le bokgoni bja go kwešiša botse le bobe, goba letswalo?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go ba šedi ge re dumelela letswalo la rena le re hlahla?

• Ke ditsela dife tše dingwe tšeo re ka kaonefatšago lentšu leo re le kwago ka go rena?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 23]

Dafida o ile a tshwenywa ke letswalo . . .

eupša Saulo wa Tareso le be le sa mo tshwenye

[Seswantšho go letlakala 24]

Re ka tlwaetša matswalo a rena