‘Aparang Monagano o Ikokobeditšego’

MONNA yo mongwe o be a e-tšwa motseng o tumilego. O be a e-na le tokelo ya go belegwa e le Moroma gomme mohlomongwe lapa labo le be le tsebja kudu. Monna yoo, Saulo, e be e le motho wa dithuto tše di phagamego kudu tšeo di bego di le gona lekgolong la pele la nywaga C.E. O be a bolela bonyenyane maleme a mabedi gomme e be e le setho sa sehlopha se se tsebjago kudu sa bodumedi sa Bajuda—Bafarisei.

Saulo o swanetše go ba a be a ithutile go tšeela batho ba tlwaelegilego fase gotee le go ikgantšha ka go itebelela e le moloki. (Luka 18:11, 12; Ditiro 26:5) Bafarisei-gotee le Saulo ba be ba dumela gore ba phagametše batho ba bangwe ka moka e bile ba rata direto tše phagamego le tšeo di bego di dira gore ba bonagale ba le bohlokwa. (Mateo 23:6, 7; Luka 11:43) Go phela le batho ba bjalo go swanetše go ba go dirile gore Saulo a be le makoko. Re a tseba gore e be e le motlaiši yo mafolofolo wa Bakriste. Nywaga e mentši ka morago, ge e le moapostola Paulo, o boletše gore o kile a ba “morogaki le motlaiši le motho wa mereba.”—1 Timotheo 1:13.

Ee, Saulo o ile a ba Mokriste, moapostola Paulo, gomme semelo sa gagwe se ile sa fetoga ka mo go feletšego. Bjalo ka moapostola wa Mokriste, o ile a bolela ka boikokobetšo gore o be a le “motho yo a fetwago le ke yo monyenyane-nyenyane wa bakgethwa bohle.” (Baefeso 3:8) E be e le moebangedi yo a atlegilego, eupša ga se a ka a itheta ka se. Go e na le moo, o ile a iša theto ka moka go Modimo. (1 Bakorinthe 3:5-9; 2 Bakorinthe 11:7) Paulo ke yena yoo a ilego a lemoša Bakriste-gotee gore: “Aparang maikwelo a borutho a bonolo a lešoko, botho, monagano o ikokobeditšego, boleta le bopelotelele.”—Bakolose 3:12.

Na keletšo yeo e a šoma mo lekgolong la rena la bo-21 la nywaga? Na go ikokobetša go na le mohola? Na ruri boikokobetšo  e ka ba seka sa go ba yo matla?

Na Mmopi Ramatla-ohle o Ikokobeditše?

Ge go ahla-ahlwa boikokobetšo ka tsela le ge e le efe, go swanetše go elwa hloko pono ya Modimo. Ka baka la’ng? Ka gobane ke Mmuši wa rena e bile ke Mmopi wa rena. Go fapana le yena, re swanetše go lemoga gore re na le mafokodi. Re ithekgile ka yena. Monna yo bohlale wa bogologolo yo a bitšwago Elihu o boletše gore: “Yo-matla-ohle re ka se Mo fihlêlê; ké yo moxolo ka matla.” (Jobo 37:23) Ee, ruri ke mo go kokobetšago go fo naganišiša ka legohle le legolo leo le re dikologilego! Moporofeta Jesaya o neile taletšo e rego: “Llalang Le bônê tša kwa xodimo; ké mang e a di hlodilexo, a di nthša byalo ka mohlape wo o badilwexo? a di bitša tšohle ka maina, mo xo boati byo bokaakaa xwa se hlôkwê le setee, ka xobane è le yo matla a maxolo.”—Jesaya 40:26.

Ka ntle le go ba yo matla-ohle, Jehofa Modimo o ikokobeditše. Kgoši Dafida o mo rapetše ka gore: “O mphile kôtsê ya xaxo ka pholoxa, Wa nkinamêla wa nkxodiša.” (2 Samuele 22:36) Modimo ke yo a ikokobeditšego ka kgopolo ya gore o tshwenyega ka batho ba tlasana bao ba lekago go mo kgahliša e bile o a ba gaugela. Ka kgopolo ya seswantšhetšo, Jehofa o inama go tšwa legodimong e le gore a ka dirišana ka botho le batho bao ba Mmoifago.—Psalme 113:5-7.

Go feta moo, Jehofa o tšeela boikokobetšo bja bahlanka ba gagwe godimo. Moapostola Petro o ngwadile gore: “Modimo o ganetša baikgogomoši, eupša o nea baikokobetši botho bjo bo sa swanelago.” (1 Petro 5:5) Mongwadi wa Beibele o boletše mabapi le pono ya Modimo ka boikokobetšo gore: “Morêna ó nyênya baipoti bohle.” (Diema 16:5) Lega go le bjalo, boikokobetšo e ka ba bjang seka sa go ba matla?

Seo Boikokobetšo e Sego Sona

Boikokobetšo ga bo swane le go kokobetšwa. Ditšong tše dingwe tša bogologolo, motho yo a ikokobeditšego ka mo go tlwaelegilego e be e le lekgoba—motho yo e lego mohlanka, yo a šokišago e bile e lego mmotlana. Ka mo go fapanego, Beibele e gatelela gore go kokobela ga monagano go godiša motho. Ka mohlala, monna yo bohlale o ngwadile gore: “Boikokobetšô le xo boifa Morêna, moputsô ké lehumô, le xo rêtwa, le xo phela.” (Diema 22:4) Gomme re bala go Psalme 138:6 gore: “Morêna ké yo moxolo-xolo, ’me ó bôna babôtlana; le wa xo iphaxamiša ó mo tseba ka kxolê.”

Go ba yo a ikokobeditšego ga go bolele gore motho ga a na bokgoni goba seo a se  fihleletšego. Ka mohlala, Jesu Kriste ga se a ka a bolela gore ga se yena Morwa wa Jehofa yo a tswetšwego a nnoši, le gona ga se a ka a itira tše nkego bodiredi bja gagwe mo lefaseng bo be bo se na mohola. (Mareka 14:61, 62; Johane 6:51) Lega go le bjalo, Jesu o bontšhitše boikokobetšo ka go iša theto ya mediro ya gagwe go Tatagwe le ka go diriša matla a gagwe go hlankela le go thuša ba bangwe go e na le go ba buša gotee le go ba gatelela.

Seka sa go ba Matla

Ka ntle le pelaelo, batho ba mehleng ya Jesu Kriste ba ile ba mo tseba “ka mediro e matla.” (Ditiro 2:22) Lega go le bjalo, ba bangwe ba be ba mmona e le “mothwana wa mmôtlana.” (Daniele 4:17) Ga se a ka a phela bophelo bja tlasana feela eupša gape o be a dula a ruta le ka mohola wa go ba yo a ikokobeditšego. (Luka 9:48; Johane 13:2-16) Lega go le bjalo, boikokobetšo bja gagwe ga se bja mo dira yo a fokolago. O emetše leina la Tatagwe le go phetha bodiredi bja gagwe ntle le poifo. (Bafilipi 2:6-8) Ka Beibeleng, Jesu o swantšhwa le tau e nago le sebete. (Kutollo 5:5) Mohlala wa Jesu o bontšha gore boikokobetšo bo sepedišana le matla a boitshwaro le boikemišetšo.

Ge re dutše re katanela go hlagolela boikokobetšo bja kgonthe, re lemoga gore go dira gore boikokobetšo e be tsela ya bophelo go nyaka maiteko a magolo. Go akaretša go dula re ikokobeletša thato ya Modimo go e na le go tšea tsela e bonolo ya bophelo goba go ineela ditshekamelong tša nama. Go ba le boikokobetšo go nyaka matla a boitshwaro, ka gobane re swanelwa ke go phaela dikganyogo tša motho ka noši ka thoko e le gore re hlankele Jehofa gotee le go etiša pele dikganyogo tša batho ba bangwe ntle le boithati.

Mehola ya Boikokobetšo

Boikokobetšo bo akaretša go lokologa boikgogomošong le boikgantšhong. Mangwalo a bo hlalosa ka go diriša polelwana e rego ‘boikokobetšo bja monagano.’ (Baefeso 4:2) Re ka ba le monagano o ikokobeditšego ge e ba re itlhahloba ka tsela e kwagalago—dilo tšeo re di kgonago le mafokodi a rena, katlego ya rena le go palelwa ga rena. Paulo o ile a nea keletšo e botse mabapi le taba ye ge a be a ngwala gore: “Ke botša yo mongwe le yo mongwe gare ga lena gore a se ke a ikgopola kudu go feta kamoo go nyakegago gore a nagane ka gona; eupša a nagane e le gore a be le monagano o hlaphogetšwego.” (Baroma 12:3) Yo mongwe le yo mongwe yo a dirišago keletšo yeo o bontšha boikokobetšo.

Boikokobetšo gape bo bontšhwa ge re bea dikgahlego tša ba bangwe pele ga tša rena ka potego. A le ka tlase ga pudulelo, Paulo o neile Bakriste temošo e rego: “Le [se] dire selo ka tshele goba ka go ikgopola, eupša e be ka monagano o ikokobeditšego le tšea gore ba bangwe ba le feta ka bogolo.” (Bafilipi 2:3) Se se be se dumelelana le taelo ya Jesu go balatedi ba gagwe e rego: “Yo mogolo go le feta ka moka mo gare ga lena e swanetše go ba modiredi wa lena. Mang le mang yo a ikgodišago o tla kokobetšwa gomme mang le mang yo a ikokobetšago o tla godišwa.”—Mateo 23:11, 12.

Ee, Modimo o tšeela godimo bao ba nago le monagano o ikokobeditšego. Morutiwa Jakobo o gateletše ntlha yeo ge a be a ngwala gore: “Ikokobetšeng mahlong a Jehofa, gomme o tla le godiša.” (Jakobo 4:10) Ke mang yo a ka se nyakego go godišwa ke Modimo?

Go se be le boikokobetšo go bakile tlhakatlhakano le diphapano magareng ga dihlopha tša batho gotee le batho ka o tee ka o tee. Ka lehlakoreng le lengwe, go ba yo a ikokobeditšego go ba le mafelelo a mabotse. Re ka amogelwa ke Modimo ka borutho. (Mika 6:8) Re ka ba le khutšo  ya monagano ka gobane motho yo a ikokobeditšego gantši o a thaba le go kgotsofala go feta motho yo a ikgogomošago. (Psalme 101:5) Ditswalano tša rena le ba ka lapeng, bagwera, bao re šomago le bona gotee le ba bangwe e tla ba tše kaone le tše kgahlišago kudu. Baikokobetši ba phema go ba le kgang le go gapeletša dilo, e lego boitshwaro bjo bo ka tsošago bogale gabonolo, go se kwane, sekgopi gotee le bonaba.—Jakobo 3:14-16.

Ee, go hlagolela boikokobetšo bja monagano ke tsela e botse ya go dira gore re dule re e-na le ditswalano tše dibotse le ba bangwe. Go ka re thuša go lebeletšana le ditlhohlo tša lefase le leo le tletšego boithati le phadišano. Ka thušo ya Modimo, moapostola Paulo o ile a kgona go fenya makoko le boikgantšho tšeo a kilego a ba le tšona. Ka mo go swanago, re swanetše go ganetša tshekamelo le ge e le efe ya boikgogomošo goba ya go nagana gore re kaone go feta batho ba bangwe. Beibele e lemoša ka gore: “Mafadí a latêlwa ke thôbêxô; xo wa xo etilwe pele ke boipoti.” (Diema 16:18) Ge re latela mohlala wa Paulo le keletšo ya gagwe, re tla bona bohlale bja go ‘apara monagano o ikokobeditšego.’—Bakolose 3:12.

[Seswantšho go letlakala 4]

Paulo o ile a kgona go fenya makoko le boikgantšho

[Seswantšho go letlakala 5]

Anglo-Australian Observatory/David Malin Images

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 7]

Go ba le monagano o ikokobeditšego go re thuša go dula re e-na le ditswalano tše dibotse le ba bangwe