Go Nyakišiša “Dilong Tše Di Tseneletšego Tša Modimo”
Go Nyakišiša “Dilong Tše Di Tseneletšego Tša Modimo”
“Moya o nyakišiša dilong ka moka, gaešita le dilong tše di tseneletšego tša Modimo.”—1 BAKORINTHE 2:10.
1. Ke ditherešo dife tše dingwe tša Beibele tšeo di dirago gore ba bangwe bao ba sa tšwago go thoma go ithuta Beibele ba thabe?
BONTŠI bja rena ka phuthegong ya Bokriste re ka gopola lethabo leo re bilego le lona ge re be re thoma go ithuta therešo. Re ile ra lemoga lebaka leo ka lona leina la Jehofa le lego bohlokwa, lebaka leo ka lona a dumelelago tlaišego, lebaka leo ka lona batho ba bangwe ba yago legodimong le seo bokamoso bo se swaretšego batho ka moka bao ba botegago. Re ka ba re ile ra hlahloba Beibele pele ga moo, eupša dilo tše e be e le diphiri go rena, go etša ge di le bjalo go batho ba bantši. Re be re le bjalo ka motho yo a lebeletšego mmapa eupša a sa kgone go o diriša gore o mmontšhe tsela ya mo a yago gona. Ka ge a sa thušwe, o bona feela maina a mafelo a fapa-fapanego. Eupša ka thušo ya motho yo mongwe yo a kgonago go diriša mmapa, o a thaba ge ga bjale a kwešiša moo a yago gona le kamoo a tlago go sepela ka gona. Ka mo go swanago, ge motho yo mongwe a be a sa thoma go re thuša go kwešiša Mangwalo, re ile ra latswa la mathomo ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo.’—1 Bakorinthe 2:8-10.
2. Ke ka baka la’ng lethabo la go ithuta go tšwa Lentšung la Modimo e ka ba la sa ruri?
2 Na re swanetše go kgotsofatšwa feela ke go latswa ditherešo tša Beibele? Polelwana e rego ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo’ e akaretša go kwešiša bohlale bja Modimo bjo bo utollelwago Bakriste ka moya o mokgethwa eupša bo utetšwe ba bangwe. (1 Bakorinthe 2:7) Ruri Modimo o re utollela bohlale ka tsela e sa lekanyetšwago gore re thabe! Re ka se tsoge re tsebile dilo ka moka mabapi le bohlale bja ditsela tša Modimo. Re ka dula re e-na le lethabo leo re bilego le lona ge re be re thoma go ithuta dithuto tša motheo tša Beibele ge re tšwela pele re tsoma “dilong tše di tseneletšego tša Modimo” re sa langwe.
3. Ke ka baka la’ng re swanetše go kwešiša gabotse mabaka a ditumelo tša rena?
3 Ke ka baka la’ng re swanetše go kwešiša ‘dilo tšeo tše di tseneletšego’? Go kwešiša seo re se dumelago le lebaka la gore re se dumele—mabaka a motheo a ditumelo tša rena—go matlafatša tumelo ya rena le kgodišego. Mangwalo a re botša gore re diriše ‘matla a rena a tlhaologanyo’ gore “[re] itlhatselele thato e botse le e amogelegago le e phethegilego ya Modimo.” (Baroma 12:1, 2) Go kwešiša mabaka ao a dirago gore Jehofa a re kgothaletše go phela ka tsela e itšego go matlafatša boikemišetšo bja rena bja go mo kwa. Ka baka leo, tsebo ya ‘dilo tše di tseneletšego’ e ka re nea matla a go ganetša teko ya go re gokeletša ditirong tše di se nago molao e bile e ka re tutueletša gore re be “bao ba fišegelago mediro e mebotse.”—Tito 2:14.
4. Go ithuta Beibele go akaretša’ng?
4 Go nyakega gore re ithute gore re kwešiše dilo tše di tseneletšego. Lega go le bjalo, go ithuta ga go swane le go bala selo se itšego ka go fo se kga ka godimo. Go akaretša go hlahloba tsebišo ka kelohloko go bona kamoo e tswalanago le seo re šetšego re se tseba. (2 Timotheo 1:13) Go akaretša go lemoga mabaka a seo se bolelwago. Go ithuta Beibele go swanetše go akaretša go naganišiša mabapi le kamoo re ka dirišago seo re ithutago sona gore re dire diphetho tše bohlale le gore re thuše ba bangwe. Le gona, bjalo ka ge “lengwalo ka moka le buduletšwe ke Modimo gomme le hola,” go ithuta ga rena go swanetše go akaretša “polelo e nngwe le e nngwe e tšwago molomong wa Jehofa.” (2 Timotheo 3:16, 17; Mateo 4:4) Go ithuta Beibele e ka ba modiro o thata! Eupša gape e ka ba mo go thabišago, gomme ga go thata kudu go kwešiša ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo.’
Jehofa o Thuša ba Boleta go Kwešiša
5. Ke mang yo a ka kwešišago ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo’?
5 Gaešita le ge o be o se na bokgoni gakaalo sekolong gomme o sa tlwaelana le go ithuta, ga se wa swanela go nagana gore o ka se kgone go kwešiša ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo.’ Nakong ya bodiredi bja Jesu bja lefaseng, Jehofa o ile a dira gore morero wa Gagwe o kwešišwe ke batho bao ba sa rutegago le bao ba tlwaelegilego bao ba bego ba ikokobeditše ka mo go lekanego gore ba ka rutwa ke mohlanka wa Modimo, e sego ba bohlale le bao ba nago le mabjoko. Ge ba bapetšwa le bao ba rutegilego ka thuto ya sekolo, ba be ba bonagala eka ke masea. (Mateo 11:25; Ditiro 4:13) Moapostola Paulo o ngwaletše badumedi-gotee le yena mabapi le “dilo tšeo Modimo a di lokišeditšego bao ba mo ratago” gore: “Ke rena bao Modimo a re utolletšego tšona ka moya wa gagwe, gobane moya o nyakišiša dilong ka moka, gaešita le dilong tše di tseneletšego tša Modimo.”—1 Bakorinthe 2:9, 10.
6. Ke’ng seo se bolelwago ke 1 Bakorinthe 2:10?
6 Moya wa Modimo o nyakišiša bjang “dilong ka moka, gaešita le dilong tše di tseneletšego tša Modimo”? Go e na le go dira gore Mokriste yo mongwe le yo mongwe a utollelwe dilo a le noši, Jehofa o diriša moya wa gagwe go hlahla mokgatlo wa gagwe, wo o thušago batho ba Modimo bao ba lego boteeng go kwešiša Beibele. (Ditiro 20:28; Baefeso 4:3-6) Lefaseng ka bophara, diphuthego ka moka di na le lenaneo le le swanago la go ithuta Beibele. Go theoša le nywaga, di ithuta dikarolo ka moka tša dithuto tša Beibele. Moya o mokgethwa o šoma ka phuthego go thuša batho go kwešiša boemo bja kgopolo bjo bo nyakegago bakeng sa go kwešiša ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo.’—Ditiro 5:32.
Seo se Akaretšwago “Dilong tše di Tseneletšego tša Modimo”
7. Ke ka baka la’ng batho ba bantši ba sa kwešiše ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo’?
7 Ga se ra swanela go nagana gore go thata go kwešiša ‘dilo tše di tseneletšego.’ Batho ba bantši ga ba hwetše tsebo ya ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo,’ e sego ka gobane go thata kudu go hwetša bohlale bja Modimo, eupša ka gobane Sathane o fora batho gore ba gane thušo yeo Jehofa a e neago ka mokgatlo wa Gagwe.—2 Bakorinthe 4:3, 4.
8. Paulo o boletše ka dilo dife tše di tseneletšego kgaolong ya boraro ya lengwalo la gagwe le le yago go Baefeso?
8 Kgaolo ya boraro ya lengwalo la Paulo le le yago go Baefeso e bontšha gore ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo’ di akaretša ditherešo tše dintši tšeo batho ba bantši ba Jehofa ba di kwešišago gabotse kudu, tše bjalo ka go tsebja ga Peu e holofeditšwego, go kgethwa ga batho bao ba bago le kholofelo ya go phela legodimong gotee le Mmušo wa Modimo. Paulo o ngwadile gore: “Melokong e mengwe sephiri se ga se sa ka sa tsebišwa barwa ba batho go etša ge bjale se utolletšwe baapostola ba gagwe ba bakgethwa le baporofeta ka moya, e lego gore batho ba ditšhaba e swanetše go ba bajabohwa-gotee le ditho-gotee tša mmele le bao ba nago le kabelo gotee le rena kholofetšong boteeng le Kriste Jesu.” Paulo o boletše gore o be a abetšwe gore a “dire gore batho ba bone kamoo sephiri se sekgethwa se sepedišwago ka gona, seo go tloga mehleng ya kgale-kgale se bego se utilwe go Modimo.”—Baefeso 3:5-9.
9. Ke ka baka la’ng go kwešiša ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo’ e le tokelo?
9 Paulo o tšwetše pele go hlalosa gore thato ya Modimo e be e le gore “bohlale bja Modimo bja mehuta-huta bo tsebišwe [le] mafelong a legodimong ka phuthego.” (Baefeso 3:10) Barongwa ba holwa ke go lemoga le go kwešiša bohlale bja ditirišano tša Jehofa le phuthego ya Bokriste. Ruri ke tokelo go rena go kwešiša dilo tšeo di kgahlago gaešita le barongwa! (1 Petro 1:10-12) Se se latelago, Paulo o re re swanetše go katanela “gore [re] kgone ka botlalo go hlaologanya gotee le bakgethwa bohle seo e lego bophara le botelele le bophagamo le go iša” ga tumelo ya Bokriste. (Baefeso 3:11, 18) Anke ga bjale re hlahlobeng mehlala e mengwe ya dilo tše di tseneletšego tšeo go ka diregago gore ga se ra ka ra di nagana pele.
Mehlala ya Dilo tše di Tseneletšego
10, 11. Go ya ka Mangwalo, Jesu o bile neng karolo ya mathomo ya “peu” ya “mosadi” wa legodimong wa Modimo?
10 Re a tseba gore Jesu ke karolo ya mathomo ya “peu” ya “mosadi” wa Modimo wa legodimong yo go bolelwago ka yena go Genesi 3:15. E le gore re katološe kwešišo ya rena, re ka botšiša gore: ‘Ke neng moo Jesu a ilego a ba Peu e holofeditšwego? Na e be e le nakong e itšego pele ga ge e ka ba motho, nakong ya go belegwa ga gagwe e le motho, nakong ya kolobetšo ya gagwe goba ge a be a se na go tsošwa?’
11 Modimo o be a holofeditše gore karolo ya legodimong ya mokgatlo wa gagwe, yeo go bolelwago ka yona boporofeteng e le “mosadi” wa gagwe, e be e tla tšweletša peu yeo e bego e tla pšhatla hlogo ya noga. Eupša go ile gwa feta nywaga e dikete, gomme mosadi wa Modimo a se tšweletše peu yeo e bego e ka kgona go fediša Sathane le mediro ya gagwe. Ka baka leo, boporofeta bja Jesaya bo mmitša “moopa” le gore o “nyamile pelo.” (Jesaya 54:1, 5, 6) Mafelelong, Jesu o ile a belegwa kua Betlelehema. Eupša e bile feela ka morago ga go kolobetšwa ga gagwe, moo a ilego a tswalwa ka moya gore e be morwa wa Modimo wa moya, moo Jehofa a ilego a tsebatša gore: “Yo ke Morwa wa-ka.” (Mateo 3:17; Johane 3:3) Karolo ya mathomo ya “peu” ya mosadi e be e tšweletše mafelelong. Ka morago, balatedi ba Jesu le bona ba ile ba tlotšwa le go tswalwa ka moya o mokgethwa. “Mosadi” wa Jehofa, yo ka nako e telele a ilego a ikwa bjalo ka “moopa O sa belexexo,” mafelelong o be a ka “hlalala.”—Jesaya 54:1; Bagalatia 3:29.
12, 13. Ke mangwalo afe ao a bontšhago gore Bakriste ka moka bao ba tloditšwego mo lefaseng ba bopa “mohlanka yo a botegago le wa temogo”?
12 Mohlala wa bobedi wa dilo tše di tseneletšego tšeo re utolletšwego tšona o mabapi le morero wa Modimo wa go kgetha ba 144 000 bathong. (Kutollo 14:1, 4) Re amogela thuto ya gore bohle bao ba tloditšwego bao ba phelago mo lefaseng ka nako e itšego ba bopa “mohlanka yo a botegago le wa temogo” yoo Jesu a itšego o tla nea ba ntlo ya gagwe “dijo” tše di lego nakong. (Mateo 24:45) Ke ditemana dife tša Beibele tšeo di bontšhago gore kwešišo ye e nepagetše? Na Jesu a ka ba a be a bolela ka kgopolo ya kakaretšo ka Mokriste le ge e le ofe yo a agago ngwanabo ka dijo tša moya?
13 Modimo o boditše setšhaba sa Isiraele gore: “Le dihlatse tša-ka, Le bahlanka ba-ka ba ke ba hlaotšexo.” (Jesaya 43:10) Eupša ka Nisani 11 ya ngwaga wa 33 C.E., Jesu o boditše baetapele ba Isiraele gore Modimo o ganne setšhaba sa bona gore se se ke sa hlwa e le mohlanka wa Gagwe. O itše: “Le tla amogwa mmušo wa Modimo wa newa setšhaba seo se tšweletšago dienywa tša wona.” Jesu o boditše mašaba gore: “Bonang! Le tlogeletšwe ntlo ya lena.” (Mateo 21:43; 23:38) Bjalo ka mohlanka wa Jehofa, ngwako wa Isiraele o be o sa botege e bile o se na temogo. (Jesaya 29:13, 14) Ka morago letšatšing lona leo, ge Jesu a be a botšiša gore: “Ke mang yo ruri e lego mohlanka yo a botegago le wa temogo?” ge e le gabotse o be a botšiša gore, ‘Ke setšhaba sefe se se nago le temogo seo se ka tšeelago Isiraele legato gore e be mohlanka yo a botegago wa Modimo?’ Moapostola Petro o neile karabo ge a be a botša phuthego ya Bakriste ba tloditšwego gore: “Lena le . . . ’setšhaba se sekgethwa, batho ba e lego leruo le le kgethegilego.’” (1 Petro 1:4; 2:9) Setšhaba seo sa moya, “Isiraele wa Modimo,” se bile mohlanka yo mofsa wa Jehofa. (Bagalatia 6:16) Go fo swana le ge ditho ka moka tša Isiraele ya bogologolo di be di bopa “mohlanka” o tee, Bakriste ka moka ba tloditšwego mo lefaseng le bona ka nako le ge e le efe ba bopa “mohlanka [o tee] yo a botegago le wa temogo.” Ruri ke tokelo go rena go hwetša “dijo” ka mohlanka wa Modimo!
Thuto ya Motho ka Noši e ka ba e Thabišago
14. Ke ka baka la’ng go ithuta Beibele, e lego seo se fetago go fo bala, e le mo go tlišago lethabo?
14 Ge re hwetša kwešišo e mpsha ya Mangwalo, na ga re ikwe re thabile ka baka la tsela yeo e matlafatšago tumelo ya rena ka yona? Ke ka baka leo go ithuta Beibele, e lego seo se fetago go fo bala, e ka bago mo go thabišago kudu. Ka baka leo, ge o bala dikgatišo tša Bokriste, ipotšiše gore: ‘Tlhaloso ye e tswalana bjang le seo ke bego ke se kwešiša nakong e fetilego mabapi le taba ye?’ Ke ditemana dife tše dingwe tša Mangwalo goba ditlhaloso tšeo nka naganišišago ka tšona tšeo di ka thekgago diphetho tšeo di tšweletšwago sehlogong se?’ Ge e ba go nyakega gore o dire nyakišišo e oketšegilego, ngwala potšišo yeo o nyakago gore o hwetše karabo ya yona, gomme o dire gore e be sehlogo sa taba ya nakong tlago.
15. Ke mekgwa efe ya go ithuta yeo e ka bago e kgahlišago, gomme e ka ba le mehola e swarelelago ka tsela efe?
15 Ke go ithuta ka tsela efe mo go ka go thabišago ka baka la go hwetša temogo e mpsha? Go ithuta ka tsela e bjalo ka mo go tseneletšego ka dikgwerano tše di fapa-fapanego tšeo Modimo a bilego le tšona ka morero wa go hola batho go a ruta. O ka matlafatša tumelo ya gago ka go ithuta boporofeta bjo bo bolelago ka Jesu Kriste goba go hlahloba temana ka temana ya tše dingwe tša dipuku tša boporofeta tša Beibele. Selo seo le sona se matlafatšago tumelo ke go hlahloba histori ya mehleng yeno ya Dihlatse tša Jehofa go dirišwa puku ya Dihlatse tša Jehofa—Bagoeledi ba Mmušo wa Modimo, ge e ba kgatišo ye e le gona ka leleme la geno. * Le gona go hlahloba “Dipotšišo tše Tšwago go Babadi” tša nakong e fetilego tšeo di gatišitšwego ka go Morokami ruri go ka dira gore o be le kwešišo e kaone ya ditemana tše itšego. Ela hloko ka mo go kgethegilego tsela ya go bea mabaka ka Mangwalo yeo e dirišitšwego phethong yeo e fihleletšwego. Se se tla go thuša go tlwaetša ‘matla a gago a go hlatha’ le go hlagolela temogo. (Baheberu 5:14) Ge o dutše o ithuta, ngwala dintlha ka Beibeleng ya gago goba pampiring e le gore go ithuta ga gago go be le mafelelo a swarelelago go wena le go bao o kgonago go ba thuša.
Thuša Bafsa go Thabela go Ithuta Beibele
16. O ka thuša bafsa bjang go thabela go ithuta Beibele?
16 Batswadi ba ka dira mo gontši go tsoša kganyogo ya dilo tša moya baneng ba bona. O se ke wa tšeela fase bokgoni bja bafsa bja go kwešiša dilo tše di tseneletšego. Ge e ba o abela bafsa taba yeo ba ka e nyakišišago e le ge ba lokišeletša thuto ya lapa ya Beibele, o ka ba botšiša seo ba ithutilego sona. Thuto ya lapa e ka akaretša gape le mananeo a go itlwaetša bakeng sa go thuša bafsa go ithuta kamoo ba ka emelelago tumelo ya bona le go hlatsela gore seo ba se rutilwego ke therešo. Go oketša moo, o ka diriša poroutšha ya ‘Bonang Naga e Botse’ * go ruta mabapi le mafelo a Beibele le go hlatholla seo o se balago mmalong wa Beibele wa beke le beke.
17. Ke ka baka la’ng re swanetše go ba bao ba leka-lekanego medirong ya rena ya thuto ya motho ka noši ya Beibele?
17 Mediro ya thuto ya motho ka noši ya Beibele e ka ba e kgahlišago le e matlafatšago tumelo, eupša e ba šedi gore o se ke wa e dumelela e go šitiša go lokišetša diboka tša phuthego. Diboka ke tsela e nngwe yeo Jehofa a re rutago ka yona a diriša “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” Lega go le bjalo, go dira nyakišišo e oketšegilego go ka go thuša go nea ditlhaloso tše di kwagalago dibokeng—ka mohlala, Thutong ya Puku ya Phuthego goba nakong ya dintlha tše dikgolo mmalong wa Beibele wa beke le beke wa Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo.
18. Ke ka baka la’ng boiteko bjo bo nyakegago bja go ithuta ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo’ e le bjo bo swanetšego?
18 Thuto e tseneletšego ya motho ka noši ya Lentšu la Modimo e ka go thuša go batamela kgaufsi le Jehofa. Ge e bontšha mohola wa thuto e bjalo, Beibele e re: “Moriting wa bohlale ké moriting wa lehumô; se sexolo mo tsebong ké xe bohlale bo phediša mong wa byôna.” (Mmoledi 7:12) Ka baka leo, boiteko bjo bo nyakegago bakeng sa go dira gore kwešišo ya gago ya dilo tša moya e be e tseneletšego ke bjo bo swanetšego. Beibele e holofetša bao ba tšwelago pele ba tsoma kwešišo yeo gore: “O tl’o . . . fihlêla xo tseba Modimo.”—Diema 2:4, 5.
[Mengwalo ya tlase]
^ ser. 15 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.
^ ser. 16 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.
Na o ka Hlalosa?
• ‘Dilo tše di tseneletšego tša Modimo’ ke eng?
• Ke ka baka la’ng re sa swanela go kgaotša go ithuta dilo tše di tseneletšego?
• Ke ka baka la’ng lethabo la go kwešiša ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo’ le bulegetše Bakriste ka moka?
• O ka holwa bjang ka botlalo ke ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo’?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 28]
Jesu o bile neng Peu yeo e holofeditšwego?
[Seswantšho go letlakala 31]
Batswadi ba ka abela bana ba bona ditaba tšeo ba ka di nyakišišago bakeng sa go lokišeletša thuto ya lapa