Lentšu La Jehofa Ga Le Folotše
Lentšu La Jehofa Ga Le Folotše
“[Ga] xwa hlaêla le setee sa tše botse tše Morêna Modimo wa lena a Le boletšexo ka tšôna; ka moka di tšweletše.”—JOŠUA 23:14.
1. Jošua e be e le mang, gomme o ile a dira’ng ge a be a le kgaufsi le go hwa?
E BE e le moetapele wa bahlabani yo mafolofolo le yo a se nago poifo, monna wa tumelo le potego. O be a sepela le Moše gomme Jehofa o ile a mo kgetha ka go lebanya gore a etelele setšhaba sa Isiraele pele go tšwa lešokeng le le tšhošago go ya nageng yeo e elago mafsi le dinose. Ge a šetše a le kgaufsi le go hwa, monna yo yo a hlomphegago kudu, e lego Jošua, o ile a beela banna ba bagolo ba Isiraele polelo e matla ya go laela. Ka ntle le pelaelo, polelo yeo e ile ya matlafatša tumelo ya bao ba bego ba mo theeditše. Le wena e ka go matlafatša tumelo.
2, 3. Ge Jošua a be a bolela le banna ba bagolo ba Isiraele, boemo e be e le bofe Isiraeleng gomme Jošua o ile a re’ng?
2 Nagana ka tiragalo ye, go etša ge e hlalositšwe ka Beibeleng: “Ya re xe xo šetše xo fetile matšatši a mantši, Morêna à šetše a khutšišitše Ba-Isiraele manaba a bôná ka moka a mo thokô tšohle, Jošua a ba a šetše a tšofetše à atetšwe ke matšatši, A bitša Ba-Isiraele ka moka, baxolo ba bôná, le balaodi ba bôná, le baahlodi ba bôná, a ba rêra a re: Nna ke tšofetše, ke atetšwe ke matšatši.”—Jošua 23:1, 2.
3 Jošua o be a obelela nywaga e 110, gomme o phetše go e nngwe ya dinako tše di kgahlišago kudu historing ya batho ba Modimo. O bone ditiro tše matla tša Modimo gotee le go phethagatšwa ga dikholofetšo tše dintši tša Jehofa. Ka gona, ka ge a be a kgodišegile kudu ka seo a ilego a se bona, o ile a ba a bolela gore: “Lena a nkê Le lemoxeng ka pelo ka moka le ka môya ka moka, xe xo sa ka xwa hlaêla le setee sa tše botse tše Morêna Modimo wa lena a Le boletšexo ka tšôna; ka moka di tšweletše; xa xo na le setee se se hlokexilexo.”—Jošua 23:14.
4. Jehofa o ile a nea Baisiraele dikgonthišetšo dife?
4 Ke mantšu afe a Jehofa ao a ilego a phethagala mehleng ya Jošua? Re tla hlahloba dikgonthišetšo tše tharo tšeo Jehofa a ilego a di nea Baisiraele. Ya pele, Jehofa o be a tla ba phološa bokgobeng. Ya bobedi, o be a tla ba šireletša. Ya boraro, o be a tla ba hlokomela. Jehofa o kgonthišeditše batho ba gagwe ba mehleng yeno dilo tše di swanago gomme re bone di phethagala maphelong a rena. Lega go le bjalo, pele ga ge re ka hlahloba seo Jehofa a se dirilego mehleng yeno, anke re hlahlobeng seo a ilego a se dira mehleng ya Jošua.
Jehofa o Phološa Batho ba Gagwe
5, 6. Jehofa o ile a phološa Baisiraele bjang Egipita, gomme se se ile sa bontšha’ng?
5 Ge Baisiraele ba be ba llela Modimo ka baka la bokgoba bja bona kua Egipita, Jehofa o ile a ba kwa. (Ekisodo 2:23-25) Sethokgweng seo se fsago, Jehofa o boditše Moše gore: “Ke tletše tšôna, xore ke . . . namolêlê [batho ba-ka] diatleng tša Ba-Egipita, ke ba nthšê naxeng yé, ke ba išê naxeng e botse ye e ahlamexo, ye e êlaxo mafsi le nose.” (Ekisodo 3:8) Ruri go swanetše go ba go ile gwa thabiša go bona Jehofa a phethagatša se! Ge Farao a be a gana go dumelela Baisiraele go tloga Egipita, Moše o ile a mmotša gore Modimo o tla fetoša meetse a noka ya Nile gore e be madi. Lentšu la Jehofa ga se la ka la folotša. Meetse a Noka ya Nile a ile a fetoga madi. Dihlapi di ile tša hwa gomme meetse a noka ye a be a sa nwege. (Ekisodo 7:14-21) Farao o ile a dula a thatafišitše molala gomme Jehofa a tliša dikotlo tše dingwe gape tše senyane, a hlalosa e nngwe le e nngwe pele ga ge a ka e tliša. (Ekisodo, dikgaolo 8-12) Ka morago ga ge kotlo ya lesome e bolaile maitšibolo a Egipita, Farao o ile a laela Baisiraele gore ba sepele—gomme ba ile ba sepela!—Ekisodo 12:29-32.
6 Phološo yeo e ile ya bula tsela ya gore Jehofa a dire Baisiraele setšhaba sa gagwe se se kgethilwego. E ile ya bonagatša Jehofa e le Mophethagatši wa dikholofetšo, yo lentšu la gagwe le sa folotšego. E ile ya bontšha gore Jehofa o phagametše medimo ya ditšhaba. Go bala ka phološo yeo go matlafatša tumelo ya rena. Nagana kamoo go ka bago go ile gwa ba ka gona ge ba bona e direga! Jošua o bone gore Jehofa ka ntle le pelaelo ke “Yo-xodimo-dima Kukama-lefase.”—Psalme 83:18.
Jehofa o Šireletša Batho ba Gagwe
7. Jehofa o šireleditše Baisiraele bjang madireng a Farao?
7 Go thwe’ng ka kgonthišetšo ya bobedi—ya gore Jehofa o tla šireletša batho ba gagwe? Kgonthišetšo ye e be e akaretšwa kholofetšong ya Jehofa ya gore o tla ba phološa Egipita le go ba tsenya Nageng ya Kholofetšo. Gopola gore Farao yo a galefilego o ile a šala Baisiraele morago a e-na le madira a gagwe a matla, a itlhamile ka dikoloi tša ntwa tše makgolo. Monna yoo yo a ikgogomošago o swanetše go ba a be a ikholofela kudu, kudu-kudu ge a be a bona eka Baisiraele ba kgakgetšwe magareng ga dithaba le lewatle! Ga bjale Modimo o ile a tsena ditaba gare gore a šireletše batho ba gagwe ka go bea leru magareng ga dikampa tše pedi. Go be go le lefsifsi ka lehlakoreng la Baegipita; go le seetša ka lehlakoreng la Baisiraele. Ge leru le be le šitiša Baegipita go tšwela pele, Moše o ile a emiša lepara la gagwe gomme meetse a Lewatle le Lehwibidu a arogana, a nea Baisiraele tsela ya gore ba kgone go ngwega gomme a ba molaba go Baegipita. Jehofa o ile a fedišetša sa ruri madira a matla a Farao, a šireletša batho ba gagwe phenyong yeo ba bego ba ka se e efoge.—Ekisodo 14:19-28.
8. Baisiraele ba ile ba šireletšwa ka tsela efe (a) lešokeng le (b) ge ba be ba tsena Nageng ya Kholofetšo?
8 Ka morago ga go tshela Lewatle le Lehwibidu, Baisiraele ba ile ba ralala nageng yeo e hlalositšwego e le “[lešoka] le lexolo le le šiišaxo, mo xo lexo dinôxa le diphepheng, mo xo omilexo xo sexo meetse.” (Doiteronomio 8:15) Le gona moo, Jehofa o ile a šireletša batho ba gagwe. Gomme go thwe’ng ka go tsena ga bona Nageng ya Kholofetšo? Madira a matla a Bakanana a ile a ba ganetša. Lega go le bjalo, Jehofa o boditše Jošua gore: “Tsoxa O selê noka yé ya Jorodane; wêna le sethšaba sé ka moka Le yê naxeng ye ke e neilexo Ba-Isiraele. Xa xo na e a tl’o xo êma xe O fihla mehla yohle ya xo phela xa xaxo. Ke tlo êma le wêna byalo ka xe ke be ke êma le Mošê. Nka se kê ka Xo lahla; nka se kê ka Xo tloxêla.” (Jošua 1:2, 5) Mantšu ao a Jehofa ga se a ka a folotša. Ka nywaga e ka bago e tshela, Jošua o ile a fenya dikgoši tše 31 gomme a thopa le dikarolo tše dikgolo tša Naga ya Kholofetšo. (Jošua 12:7-24) Phenyo yeo e be e ka se kgonege ge nkabe e be e se ka baka la tšhireletšo ya Jehofa e lerato.
Jehofa o Hlokomela Batho ba Gagwe
9, 10. Jehofa o ile a hlokomela batho ba gagwe bjang lešokeng?
9 Ga bjale ela hloko kgonthišetšo ya boraro—Jehofa o tla hlokomela batho ba gagwe. Nakwana ka morago ga go phološwa ga bona Egipita, Modimo o ile a holofetša Baisiraele gore: “Nna byale ke tlo Le nešetša boxôbê byo bo tšwaxo lexodimong; xomme sethšaba se tlo tšwa sa tôpa ka mehla se se lekanexo ’tšatši letee.” Ka kgonthe, Modimo o ile a ba nea “boxôbê [bjoo] byo bo tšwaxo lexodimong.” “Ba-Isiraele xe ba di bôna, ba botšišana ba re: Ké dilô mang?” E be e le manna, e lego bogobe bjoo Jehofa a bego a ba holofeditše bjona.—Ekisodo 16:4, 13-15.
10 Nywaga e 40 kua lešokeng, Jehofa o ile a hlokomela Baisiraele, a ba nea dijo le meetse. O ile a ba a kgonthišetša gore diaparo tša bona ga di hlagale le gore dinao tša bona ga di ruruge. (Doiteronomio 8:3, 4) Jošua o bone dilo tše ka moka. Jehofa o ile a phološa, a šireletša le go hlokomela batho ba gagwe bjalo ka ge a be a ba holofeditše.
Phološo Mehleng Yeno
11. Go diregile’ng kua Brooklyn, New York, ka 1914, gomme go be go fihlile nako ya gore go direge eng?
11 Go thwe’ng ka mehla ya rena? Ka Labohlano mesong, October 2, 1914, Charles Taze Russell, yo a bego a etelela pele Barutwana ba Beibele ka nako yeo, o ile a tsena ka phapošing ya bojelo kua Bethele ya Brooklyn, New York. O ile a bolela ka lethabo gore: “Madume go lena ka moka.” Ke moka, pele ga ge a ka dula fase, o ile a tsebiša ka lethabo gore: “Mabaka a Ba-ntle a fedile; dikgoši tša bona di bile le sebaka sa tšona.” Gape, nako e be e tlile ya gore Jehofa, Mmuši wa legohle, a gate mogato bakeng sa batho ba gagwe. Gomme o ile a o gata!
12. Ke phološo efe yeo e diregilego ka 1919, gomme se se ile sa bula sebaka sa eng?
12 Nywaga e mehlano feela ka morago, Jehofa o ile a phološa batho ba gagwe go “Babilona o Mogolo,” e lego mmušo o matla wa lefase wa bodumedi bja maaka. (Kutollo 18:2) Ke ba sego kae ba rena bao ba ilego ba bona phološo yeo ye e kgahlišago. Lega go le bjalo, re bona mafelelo a yona gabotse kudu. Jehofa o ile a hloma lefsa borapedi bjo bo sekilego gomme a dira gore bao ba hlologetšego go mo rapela ba be boteeng. Se se be se boletšwe e sa le pele ka moporofeta Jesaya gore: “Bofelong bya mabaka thaba ya Ntlo ya Morêna e tlo ba e thekxilwe xodimo xa dithaba, è beilwe xodimo xa meboto; ’me dithšaba tšohle di tlo thšoloxêla mo xo yôna.”—Jesaya 2:2.
13. Ke koketšego efe yeo o e bonego magareng ga batho ba Jehofa?
13 Mantšu a Jesaya ga se a ka a folotša. Ka 1919, mašaledi a tloditšwego a ile a thoma lesolo la go nea bohlatse ka sebete la lefase ka bophara, leo le ilego la phagamiša borapedi bja Modimo wa therešo. Ka bo-1930, go ile gwa ba molaleng gore “dinku tše dingwe” di be di kgoboketšwa. (Johane 10:16) Bao ba thekgago borapedi bjo bo sekilego ba thomile e le ba dikete, ke moka ya ba ba dikete tše makgolo gomme ga bjale ke ba dimilione! Ponong yeo e neilwego moapostola Johane, ba hlaloswa e le “lešaba le legolo leo go sego motho yo a kgonago go le bala, le le tšwago ditšhabeng tšohle le melokong yohle le merafong yohle le malemeng ohle.” (Kutollo 7:9) Wena o bone’ng nakong ya bophelo bja gago? Go be go e-na le Dihlatse tša Jehofa tše kae mo lefaseng ge o be o thoma go ithuta therešo? Lehono, bao ba hlankelago Jehofa ba feta palo ya 6 700 000. Ka go phološa batho ba gagwe go Babilona o Mogolo, Jehofa o butše sebaka sa gore go be le koketšego e kgahlišago yeo ga bjale re e bonago lefaseng ka bophara.
14. Ke phološo efe yeo e sa tlago?
14 Go sa tla mogato o mongwe wa phološo—wo o tlago go akaretša motho yo mongwe le yo mongwe mo lefaseng. Ka tsela e kgahlišago ya ponagatšo ya matla, Jehofa o tla fsiela bohle bao ba mo ganetšago, gomme a phološetša batho ba gagwe lefaseng le lefsa moo go tlago go ba le toko. Ruri e tla ba mo go kgahlišago go bona bofelo bja bokgopo le mathomo a mehla e nago le letago go phala yohle historing ka moka ya motho!—Kutollo 21:1-4.
Tšhireletšo ya Jehofa Mehleng ya Rena
15. Ke ka baka la’ng go ile gwa nyakega tšhireletšo ya Jehofa mehleng yeno?
15 Go etša ge re bone, Baisiraele ba mehleng ya Jošua ba be ba nyaka go šireletšwa ke Jehofa. Na batho ba Jehofa lehono ke bao ba fapanego tabeng yeo? Le gatee! Jesu o lemošitše balatedi ba gagwe gore: “Ke moka batho ba tla le gafela tlaišegong gomme ba tla le bolaya, le tla ba ba hloilwego ke ditšhaba tšohle ka baka la leina la-ka.” (Mateo 24:9) Go theoša le nywaga, Dihlatse tša Jehofa dinageng tše dintši di kgotleletše kganetšo e šoro le tlaišo e sehlogo. Lega go le bjalo, Jehofa o ipontšhitše a e-na le batho ba gagwe. (Baroma 8:31) Lentšu la Gagwe le re kgonthišetša gore ga go na selo—‘ga go na sebetša seo se rulelwago go lwa le rena’—seo se tlago go thibela modiro wa go bolela ka Mmušo le wa go ruta.—Jesaya 54:17.
16. O bone bohlatse bofe bja gore Jehofa o šireletša batho ba gagwe?
16 Go sa šetšwe lehloyo la lefase, batho ba Jehofa ba ile ba tšwela pele ba oketšega. Dihlatse tša Jehofa di a oketšega dinageng tše 236—e lego bohlatse bjo bo kgodišago e le ka kgonthe bja gore Jehofa o na le rena bakeng sa go re šireletša go bao ba nyakago go re fediša goba go re tswalela molomo. Na o sa gopola maina a baetapele ba matla ba dipolitiki goba ba bodumedi bao ba ilego ba gatelela batho ba Modimo o šoro mehleng ya gago? Go diregile’ng ka bona? Ba kae gona bjale? Ba bantši ba hwile, go swana le Farao wa mehleng ya Moše le Jošua. Gomme go thwe’ng ka bahlanka ba Modimo ba mehleng yeno bao ba hwilego ba botega? Ba šireleditšwe ka kgopolong ya Jehofa. Ga go na lefelo le lengwe le le šireletšegilego go feta le leo ba ka bago go lona. Ee, tabeng ya tšhireletšo, mantšu a Jehofa e bile a therešo.
Jehofa o Hlokomela Batho ba Gagwe Lehono
17. Ke kgonthišetšo efe yeo Jehofa a e neilego mabapi le dijo tša moya?
17 Jehofa o ile a hlokomela batho ba gagwe lešokeng, gomme o a ba hlokomela le lehono. Re hlokomelwa moyeng ke “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” (Mateo 24:45) Re hwetša tsebo ya ditherešo tša dilo tša moya tšeo di bego di dutše di sa tsebje ka nywaga-kgolo. Morongwa o ile a botša Daniele gore: “Boloka ditaba tšé pukung, O e tlêmê ka lehutô, xo bê xo tlê lebaka la bofêlô; e tlo latišišwa ka ba bantši, ’me xwa ata yôna tsebô.”—Daniele 12:4.
18. Ke ka baka la’ng go ka thwe tsebo ya therešo e atile lehono?
18 Ga bjale re phela mehleng ya bofelo, gomme tsebo ya therešo e atile e le ruri. Lefaseng ka bophara, moya o mokgethwa o ile wa lebiša bao ba ratago therešo tsebong e nepagetšego ya Modimo wa therešo le mererong ya gagwe. Dibeibele di a ata lefaseng lehono gomme dikgatišo tšeo di thušago batho go kwešiša ditherešo tše bohlokwa tšeo di huperwego ke Beibele le tšona di a ata. Ka mohlala, ela hloko dikagare tša kgatišo ya go ithuta ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? * Dikgaolo tše dingwe tša yona ke: “Therešo ke Efe ka Modimo?,” “Bahu ba Kae?,” “Mmušo wa Modimo ke Eng?” le “Ke ka Baka La’ng Modimo a Dumelela Tlaišego?” Batho ba ipotšišitše dipotšišo tše bjalo ka nywaga e dikete. Ga bjale dikarabo di a hwetšagala. Gaešita le ka morago ga nywaga-kgolo ya go se šetše le thuto ya Bojakane ya bohlanogi, Lentšu la Modimo le sa dutše le le gona, le matlafatša bohle bao ba hlologelago go hlankela Jehofa.
19. Ke dikholofetšo dife tšeo o bonego di phethagala, gomme o fihleletše phetho efe?
19 Ka kgonthe, go seo re se bonego ka mahlo a rena ka noši, re ka re: “[Ga] xwa hlaêla le setee sa tše botse tše Morêna Modimo wa lena a Le boletšexo ka tšôna; ka moka di tšweletše; xa xo na le setee se se hlokexilexo.” (Jošua 23:14) Jehofa o phološa bahlanka ba gagwe, o a ba šireletša e bile o a ba hlokomela. Na o ka šupa le ge e le efe ya dikholofetšo tša gagwe yeo e ilego ya folotša gomme ya se phethagale ka nako ya gagwe e beilwego? Go dira bjalo ga go kgonege. Ka bohlale, re bota Lentšu la Modimo le le botegago.
20. Ke ka baka la’ng re ka lebelela bokamoso ka kgodišego?
20 Go thwe’ng ka bokamoso? Jehofa o re boditše gore bontši bja rena bo ka holofela go phela lefaseng leo le fetošitšwego paradeise e kgahlišago. Ke ba sego kae go rena bao ba nago le kholofelo ya go buša le Kriste legodimong. Go sa šetšwe gore kholofelo ya rena ke efe, re na le mabaka a kwagalago a go dula re botega go etša Jošua. Letšatši leo kholofelo ya rena e tlago go phethagala ka lona le tla fihla. Ke moka, re tla lebelela morago dikholofetšong ka moka tšeo di dirilwego ke Jehofa, gomme le rena ra re: “Ka moka di tšweletše.”
[Mongwalo wa tlase]
^ ser. 18 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.
Na o ka Hlalosa?
• Jošua o bone go phethagatšwa ga dikgonthišetšo dife tša Jehofa?
• Ke dikgonthišetšo dife tša Modimo tšeo o ilego wa bona di phethagala?
• Ke’ng seo re ka kgodišegago ka sona mabapi le lentšu la Modimo?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 23]
Jehofa o ile a tsena ditaba gare gore a phološe batho ba gagwe
[Seswantšho go letlakala 23]
Jehofa o šireleditše batho ba gagwe bjang Lewatleng le Lehwibidu?
[Seswantšho go letlakala 24]
Jehofa o ile a hlokomela batho ba gagwe bjang lešokeng?
[Diswantšho go letlakala 25]
Jehofa o hlokomela batho ba gagwe lehono