Na O Godiša Bogoši Bja Jehofa?
Na O Godiša Bogoši Bja Jehofa?
“Le botšê ba dithšaba Le re: Kxoši ké Yêna Morêna!”—PSALME 96:10.
1, 2. (a) Ke tiragalo efe e bohlokwa kudu yeo e ilego ya direga mo e ka bago ka October 29 C.E.? (b) Tiragalo yeo e be e bolela’ng go Jesu?
TIRAGALO e bohlokwa kudu, yeo e sa kago ya bonwa mo lefaseng, e ile ya direga mo e ka bago ka October 29 C.E. Mateo, mongwadi wa Ebangedi, o bega gore: “Jesu ka morago ga ge a kolobeditšwe a rotoga gatee-tee meetseng; bonang! magodimo a bulega, [Johane Mokolobetši] a bona moya wa Modimo o theoga bjalo ka leeba o e-tla godimo ga [Jesu]. Bonang! Le gona gwa ba le lentšu le le tšwago magodimong leo le itšego: ‘Yo ke Morwa wa-ka, morategi, yo ke mo amogetšego.’” Ye e be e le e nngwe ya ditiragalo tše mmalwa tšeo di begilwego ke bangwadi ka moka ba bane ba Diebangedi.—Mateo 3:16, 17; Mareka 1:9-11; Luka 3:21, 22; Johane 1:32-34.
2 Go tlotšwa ga Jesu ka tsela e bonagalago ka moya o mokgethwa go ile gwa mo hlaola e le Yena Motlotšwa, e lego polelwana yeo e bolelago gore Mesia, goba Kriste. (Johane 1:33) Mafelelong, “peu” e holofeditšwego e be e tšweletše! Pele ga Johane Mokolobetši go be go eme yoo serethe sa gagwe se bego se tlo longwa ke Sathane le yoo a bego a tlo pšhatla hlogo ya lenaba leo le legolo la Jehofa le la bogoši bja Gagwe. (Genesi 3:15) Go tloga ka nako yeo go ya pele, Jesu o ile a tseba gabotse gore o swanetše go katanela go phetha morero wa Jehofa wa mabapi le bogoši bja Gagwe gotee le Mmušo.
3. Jesu o ile a itokišeletša bjang go rwala boikarabelo bja go godiša bogoši bja Jehofa?
3 Bakeng sa go itokišeletša kabelo ya gagwe, “Jesu a tletše moya o mokgethwa, a tloga Jorodane, a išwa kua le kua ke moya a le lešokeng.” (Luka 4:1; Mareka 1:12) Ge Jesu a le moo ka matšatši a 40, o ile a ba le nako ya go naganišiša ka mo go tseneletšego ka kgang ya bogoši yeo e ilego ya tsošwa ke Sathane le ka tsela ya bophelo yeo A bego a swanetše go e latela gore a godiše bogoši bja Jehofa. Kgang yeo e akaretša dibopiwa ka moka tše bohlale—legodimong le lefaseng. Ka gona re dira gabotse ge re ela hloko tsela ya Jesu ya potego le go bona seo re swanetšego go se dira go bontšha gore le rena re rata go godiša bogoši bja Jehofa.—Jobo 1:6-12; 2:2-6.
Go Tsoga Kgang ya Bogoši bja Legohle
4. Ke mogato ofe woo Sathane a ilego a o gata woo o ilego wa tsoša kgang ya legohle?
4 Ke therešo gore ga go le e tee ya ditiragalo tšeo di boletšwego ka mo godimo yeo Sathane a sa kago a e bona. Kapejana o ile a hlasela karolo e kgolo ya “peu” ya “mosadi” wa Modimo. (Genesi 3:15) Sathane o ile a leka Jesu gararo, a šišinya gore Jesu a dire seo se ka bonagalago se mo hola go e-na le go dira seo Tatagwe a bego a nyaka gore a se dire. Ge e le gabotse teko ya boraro e ile ya tsoša kgang ya bogoši bja legohle. Ka go bontšha Jesu “mebušo ka moka ya lefase le letago la yona,” Sathane o ile a botša Jesu seroka-phatla gore: “Dilo tše ka moka ke tla go nea tšona ge o ka wela fase wa ntirela tiro ya borapedi.” A tseba gabotse gore Diabolo o laola “mebušo ka moka ya lefase,” Jesu o ile a bontšha gore O eme ka lehlakoreng lefe mabapi le kgang ya legohle, ka go araba ka gore: “Tloga, Sathane! Gobane go ngwadilwe gwa thwe, ‘Ke Jehofa Modimo wa gago yo o swanetšego go mo rapela, gomme ke yena a nnoši yo o swanetšego go mo direla tirelo e kgethwa.’”—Mateo 4:8-10.
5. Ke kabelo efe e thata yeo Jesu a bego a swanetše go e phetha?
5 Tsela ya Jesu ya bophelo e bontšhitše gabotse gore go godiša bogoši bja Jehofa e be e le morero wa gagwe o mogolo. Jesu o be a tseba gabotse gore o swanetše go dula a botega go fihla ge a bolawa ke Sathane—seo ka boporofeta se boletšwego e sa le pele e le go longwa serethe ga “peu” ya mosadi—bakeng sa go hlatsela go swanelega ga bogoši bja Modimo. (Mateo 16:21; 17:12) Le gona o be a swanetše go nea bohlatse bja gore Mmušo wa Modimo ke sedirišwa sa Jehofa sa go fenya borabele bja Sathane le go tliša khutšo le toka go tlholo ka moka. (Mateo 6:9, 10) Ke’ng seo Jesu a ilego a se dira go phetha kabelo ye?
“Mmušo wa Modimo o Batametše”
6. Jesu o tsebaditše bjang gore Mmušo ke sedirišwa sa Modimo sa go fediša mediro ya Sathane?
6 Sa pele, “Jesu [o ile] a ya Galilea, a bolela ditaba tše dibotse tša Modimo a re: ‘Nako e beilwego e phethegile, gomme mmušo wa Modimo o batametše.’” (Mareka 1:14, 15) Ge e le gabotse, o itše: “Ke swanetše go bolela ditaba tše dibotse tša mmušo wa Modimo, gobane ke sona se ke se rometšwego.” (Luka 4:18-21, 43) Jesu o ile a sepela botelele le bophara bja lefase, “a bolela le go tsebatša ditaba tše dibotse tša mmušo wa Modimo.” (Luka 8:1) Jesu le gona o ile a dira mediro e mentši e matla—a fepa mašaba, a homotša diphefo, a fodiša balwetši a ba a tsoša le bahu. Ka mehlolo ye, Jesu o hlatsetše gore Modimo a ka fediša tshenyo ka moka le tlaišego yeo e bakilwego ke borabele bja Edene gomme ka go dira bjalo a “fediša mediro ya Diabolo.”—1 Johane 3:8.
7. Jesu o ile a nea balatedi ba gagwe taelo efe, gomme ka mafelelo afe?
7 Gore ditaba tše dibotse tša Mmušo di bolelwe ka botlalo, Jesu o ile a kgoboketša sehlopha sa balatedi ba botegago le go ba tlwaetša go dira modiro woo. O ile a thoma ka go nea baapostola ba gagwe ba 12 ditaelo gomme a ba “roma gore ba ye go bolela ka mmušo wa Modimo.” (Luka 9:1, 2) Ke moka a roma ba bangwe ba 70 gore ba tsebatše molaetša o rego: “Mmušo wa Modimo o le batametše.” (Luka 10:1, 8, 9) Ge barutiwa ba ba boa gomme ba botša Jesu ka katlego yeo ba bilego le yona modirong wa go bolela ka Mmušo, o ile a araba ka gore: “Ke thomile go bona Sathane a šetše a wele go swana le legadima go tšwa legodimong.”—Luka 10:17, 18.
8. Bophelo bja Jesu bo bontšhitše eng?
8 Jesu o ile a ikgafa ka mo go feletšego gomme ga se a ka a tlogela sebaka sa go nea bohlatse ka Mmušo. O ile a šoma ka go se kgaotše, a šoma bošego le mosegare, gaešita le go gafa dilo tšeo di bego di ka mo nea boiketlo bja bophelo. O itše: “Diphukubje di na le matšaba le dinonyana tša legodimo di na le dihlaga, eupša Morwa wa motho ga a na mo a ka latšago hlogo ya gagwe gona.” (Luka 9:58; Mareka 6:31; Johane 4:31-34) Nakwana pele ga lehu la gagwe, Jesu o boletše ka sebete pele ga Pontio Pilato gore: “Ke sona se ke se tletšego lefaseng, gore ke hlatsele therešo.” (Johane 18:37) Bophelo bja Jesu ka moka bo bontšhitše gore o be a tletše go phetha thato ya Jehofa le go nea bohlatse bja gore Modimo o na le bokgoni bja go phethagatša thato yeo ka Mmušo, e sego feela gore a tle a be morutiši yo mogolo goba modiri wa mehlolo goba gaešita le go ba Mophološi yo a nago le boikgafo.—Johane 14:6.
“Go Phethegile!”
9. Sathane o ile a feleletša bjang a kgonne go loma serethe sa “peu” ya mosadi wa Modimo?
9 Dilo ka moka tšeo Jesu a di dirilego mabapi le Mmušo ga se tša ka tša thabiša Lenaba, Sathane Diabolo. Ka makga a mantši, Sathane o ile a leka go bolaya “peu” ya mosadi wa Modimo a diriša karolo ya lefaseng ya “peu” ya gagwe—ya dipolitiki le ya bodumedi. Go tloga nakong ya go belegwa ga gagwe go fihla bofelong bja bophelo bja gagwe lefaseng, Jesu e be e le mohlaselwa wa Sathane le badirišani ba gagwe. Mafelelong, ka seruthwane sa 33 C.E., nako e be e fihlile ya gore Morwa wa motho a gafelwe diatleng tša Lenaba gore le mo lome serethe. (Mateo 20:18, 19; Luka 18:31-33) Dipego tša Ebangedi di bontšha gabotse kamoo batho—go thoma ka Judase Isikariote go ya go baperisita ba phagamego, bamangwalo, Bafarisei le Baroma—ba ilego ba tutuetšwa ka gona ke Sathane gore ba ahlole Jesu le go mo gafela lehung le bohloko koteng ya tlhokofatšo.—Ditiro 2:22, 23.
10. Ke selo sefe se segolo seo Jesu a se phethilego ka lehu la gagwe koteng ya tlhokofatšo?
10 Ke’ng seo se tlago ka monaganong wa gago ge o nagana ka Jesu a le koteng ya tlhokofatšo a e-hwa ganyenyane-ganyenyane e bile a e-kwa bohloko? Mohlomongwe o sa gopola lehu la sehlabelo leo Jesu a ilego a ikgafela go le hwa bakeng sa batho ba sebe. (Mateo 20:28; Johane 15:13) O ka makatšwa ke lerato le legolo leo Jehofa a le bontšhitšego ka go nea sehlabelo seo. (Johane 3:16) Mohlomongwe le wena o ikwa go swana le mohlabani wa Roma yo a ilego a tutueletšega go bolela gore: “Ka kgonthe yo e be e le Morwa wa Modimo.” (Mateo 27:54) Tše ka moka ke dikarabelo tše dibotse. Ka lehlakoreng le lengwe, gopola gore mantšu a Jesu a mafelelo ge a le koteng ya tlhokofatšo a be a re: “Go phethegile!” (Johane 19:30) Ke’ng seo se bego se phethegile? Le ge Jesu a ile a phetha dilo tše dintši ka bophelo bja gagwe le ka lehu la gagwe, na selo se segolo seo Jesu a bego a se tletše lefaseng e be e se gore a lokiše kgang ya bogoši bja Jehofa? Na go be go se gwa bolelwa e sa le pele gore ka ge e le “peu,” o be a tlo lekwa kudu ke Sathane e le gore a tloše kgobošo ka moka leineng la Jehofa? (Jesaya 53:3-7) Bjo e be e le boikarabelo bjo boima, eupša Jesu o bo phethile ka mo go feletšego. A katlego e kgolo gakaakaang!
11. Ke’ng seo Jesu a tlago go se dira go phethagatša boporofeta bja Edene ka botlalo?
11 Ka baka la go botega ga gagwe, Jesu o ile a tsošwa bahung, e se motho wa nama, eupša e le “moya o neago bophelo.” (1 Bakorinthe 15:45; 1 Petro 3:18) Kholofetšo ya Jehofa go Morwa wa gagwe yo a tagafaditšwego e bile e rego: “Dula ka letsoxong la-ka le letona, ke bê ke dirê manaba a xaxo boxatô bya ’naô tša xaxo.” (Psalme 110:1) “Manaba” a akaretša mosenyi yo mogolo, Sathane, le bohle bao ba bopago “peu” ya gagwe. Ka ge e le Kgoši ya Mmušo wa Jehofa ka Mesia, Jesu Kriste o tla etelela pele go fediša marabele ka moka, legodimong le lefaseng. (Kutollo 12:7-9; 19:11-16; 20:1-3, 10) Ka morago go tla tla phethagatšo e feletšego ya boporofeta bja Genesi 3:15 le ya thapelo yeo Jesu a e rutilego balatedi ba gagwe, e rego: “Mmušo wa gago a o tle. Thato ya gago a e direge le mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong.”—Mateo 6:10; Bafilipi 2:8-11.
Mohlala wo re Swanetšego go o Latela
12, 13. (a) Lehono go arabelwa bjang ditabeng tše dibotse tša Mmušo? (b) Ke’ng seo re swanetšego go se ela hloko ge re latela dikgato tša Kriste?
12 Lehono, ditaba tše dibotse tša Mmušo di bolelwa dinageng tše dintši, ka ge Jesu a porofetile gore go tla ba bjalo. (Mateo 24:14) Ka baka leo, batho ba dimilione ba neetše maphelo a bona go Modimo. Ba thabetše ditšhegofatšo tšeo Mmušo o tlogo di tliša. Ba lebeletše pele go phela ka mo go sa felego ka khutšo le tšhireletšego lefaseng la paradeise, gomme ba thabela go botša ba bangwe ka kholofelo yeo. (Psalme 37:11; 2 Petro 3:13) Na o yo mongwe wa bagoeledi ba ba Mmušo? Ge e ba go le bjalo, o a retwa. Lega go le bjalo, go na le selo se sengwe seo yo mongwe le yo mongwe wa rena a swanetšego go se ela hloko.
13 Moapostola Petro o ngwadile gore: “Kriste o ile a tlaišega bakeng sa lena, a le tlogelela mohlala gore le latele dikgato tša gagwe kgaufsi.” (1 Petro 2:21) Hlokomela gore boemong bjo, Petro o boletše ka tlaišego ya Jesu, e sego ka mafolofolo a gagwe a go ruta goba ka bokgoni bja gagwe bja go ruta. Bjalo ka hlatse e bonego ka mahlo, Petro o be a tseba gabotse gore Jesu o be a ikemišeditše go tlaišega go fihla bokgoleng bofe e le gore a ikokobeletše bogoši bja Jehofa le go hlatsela gore Sathane ke wa maaka ka ge go le bjalo. Ka gona, re ka latela dikgato tša Jesu ka ditsela dife? Re swanetše go ipotšiša gore: ‘Ke ikemišeditše go tlaišega go fihla bokgoleng bofe e le gore ke thekge le go godiša bogoši bja Jehofa? Na ke bontšha ka tsela yeo ke phelago ka yona le yeo ke dirago modiro wa boboledi ka yona gore go godiša bogoši bja Jehofa ke selo seo se tlago pele bophelong bja-ka?’—Bakolose 3:17.
14, 15. (a) Jesu o ile a arabela bjang ditšhišinyong le dimphong tše fošagetšego, gona ka baka la’ng? (b) Ke kgang efe yeo re swanetšego go e gopola ka mehla? (Akaretša dintlha tšeo di lego lepokising le le rego “Ema le Jehofa.”)
14 Letšatši le lengwe le le lengwe, re lebeletšana le diteko le diphetho tšeo re swanetšego go di dira, tše dikgolo le tše dinyenyane. Ke’ng seo se swanetšego go re thuša go arabela ka tsela e itšego? Ka mohlala, ge re lebane le teko ya go dira selo seo se ka senyago boemo bja rena bja Bokriste, re arabela bjang? Ge Petro a be a botša Jesu gore a ikwele bohloko, Jesu o ile a arabela bjang? Jesu o boletše gore: “Tloga go nna, Sathane! . . . O nagana dikgopolo tša batho, eupša e sego tša Modimo.” (Mateo 16:21-23) Goba ge re newa dibaka tša go hwetša tšhelete e ntši goba go tšwetša pele dithuto tša rena ka go gafa boemo bja rena bja moya, na re arabela ka tsela yeo Jesu a arabetšego ka yona? Ge Jesu a be a lemoga gore bao ba bonego mehlolo ya gagwe “ba be ba le kgaufsi le go tlo mo swara gore ba mo dire kgoši,” o ile a ngwega.—Johane 6:15.
15 Ke ka baka la’ng Jesu a ile a arabela ka thata mo lebakeng le le go a mangwe? Ka baka la gore o be a lemoga gabotse gore go be go akaretšwa se se fetago tšhireletšego ya gagwe goba go holega ga gagwe. O be a nyaka go dira thato ya Tatagwe le go katana ka mešego-fela go godiša bogoši bja Jehofa. (Mateo 26:50-54) Ka gona, ge re sa dule re naganne ka kgang ye, go swana le ge Jesu a be a dula a naganne ka yona, go na le kotsi ya gore re ka kwanantšha goba ra palelwa ke go dira se se nepagetšego. Ka baka la’ng? Ka baka la gore re ka forwa gabonolo ke makatika a Sathane, yo e lego sekgwari sa go dira gore seo se fošagetšego se bonale se kgahliša, ka ge a dirile ge a be a leka Efa.—2 Bakorinthe 11:14; 1 Timotheo 2:14.
16. Morero wa rena o mogolo e swanetše go ba ofe mabapi le go thuša ba bangwe?
16 Bodireding bja rena, re katanela go bolela le batho ka dilo tšeo di ba tshwenyago le go ba bontšha dikarabo tša Beibele. Ye ke tsela e šomago ya go tsoša kgahlego ya bona ya go ithuta Beibele. Lega go le bjalo, morero wa rena o mogolo ga se go fo thuša batho go tseba seo Beibele e se bolelago goba ditšhegofatšo tšeo Mmušo wa Modimo o tlago go di tliša. Re swanetše go ba thuša go kwešiša kgang e kgolo. Na ba ikemišeditše go ba Bakriste ba kgonthe le go rwala “kota ya [bona] ya tlhokofatšo” le go tlaišega ka baka la Mmušo? (Mareka 8:34) Na ba ikemišeditše go tlatša bao ba godišago bogoši bja Jehofa le go hlatsela gore Sathane ke moaketši e bile ke mothomeletši? (Diema 27:11) Re na le tokelo ya go ithuša le go thuša ba bangwe go dira bjalo.—1 Timotheo 4:16.
Ge Modimo a E-ba “Tšohle go yo Mongwe le yo Mongwe”
17, 18. Ke nako efe ya letago yeo re ka lebelelago pele go yona ge re bontšha gore re thekga bogoši bja Jehofa?
17 Ge gona bjale re dira sohle seo re ka se kgonago go bontšha ka boitshwaro bja rena le ka bodiredi bja rena gore re godiša bogoši bja Jehofa, re ka lebelela pele nakong ya ge Jesu Kriste “a gafela mmušo go Modimo wa gagwe le Tatagwe.” Seo se tla direga neng? Moapostola Paulo o hlalosa gore: “Ge a fedišitše mebušo ka moka le bolaodi ka moka le matla. Gobane o swanetše go buša e le kgoši go fihla ge Modimo a beile manaba a gagwe ka moka tlase ga dinao tša gagwe. . . . Ke moka Morwa le yena o tla ipea ka tlase ga Yo a beilego dilo tšohle ka tlase ga gagwe, gore Modimo e be tšohle go yo mongwe le yo mongwe.”—1 Bakorinthe 15:24, 25, 28.
18 Ge Modimo a fetoga “tšohle go yo mongwe le yo mongwe”—ruri yeo e tla ba nako ya letago! Mmušo o tla be o phethagaditše morero wa wona. Baganetši ka moka ba bogoši bja Jehofa ba tla be ba fedišitšwe. Khutšo le thulaganyo di tla be di tsošološitšwe legohleng ka moka. Go ya ka mantšu a mopsalme, dibopiwa ka moka di tla opela ka gore: “Lobang ka xo rêta ’ina la Morêna; . . . Le botšê ba dithšaba Le re: Kxoši ké Yêna Morêna!”—Psalme 96:8, 10.
Na o ka Araba?
• Jesu o ile a etiša pele bjang kgang ya bogoši bja legohle?
• Ke’ng seo Jesu a se fihleletšego ka bodiredi bja gagwe le ka lehu la gagwe?
• Ke ka ditsela dife re ka latelago mohlala wa Jesu go bontšha gore re thekga bogoši bja Jehofa?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 29]
EMA LE JEHOFA
Ka ge bana babo rena ba bantši ba Korea le dinageng tše dingwe ba tseba, ge Bakriste ba lebane le diteko tše kotsi, go a thuša go dula ba gopola gabotse gore ke ka baka la eng diteko tše bjalo di e-ba gona.
Yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa yo a bego a golegilwe nakong ya mmušo wa Soviet o boletše gore: “Seo se nthušitšego go kgotlelela, ke go kwešiša gabotse kgang yeo e tsošitšwego tšhemong ya Edene—kgang ya tshwanelo ya Modimo ya go buša. . . . Re be re tseba gore re na le sebaka sa go thekga bogoši bja Jehofa. . . . Se se ile sa re matlafatša gomme sa dira gore re kgone go dula re botega.”
Hlatse e nngwe e hlalositše seo se e thušitšego gotee le go thuša Dihlatse-gotee le yona ge ba le kampeng ya mošomo. E itše: “Jehofa o be a re thekga. Re be re phafogile moyeng go sa šetšwe maemo a thata. Ka mehla re be re matlafatšana ka dikgopolo tše dibotse tša gore re eme le Jehofa mabapi le kgang ya bogoši bja legohle.”
[Seswantšho go letlakala 26]
Ke bjang Jesu a ilego a godiša bogoši bja Jehofa ge a be a lekwa ke Sathane?
[Seswantšho go letlakala 28]
Ke’ng seo se fihleletšwego ke lehu la Jesu?