Ga Go Sebetša Seo Se Ka Go Kgonago
Ga Go Sebetša Seo Se Ka Go Kgonago
“Marumô ka moka a rulêlwaxo xo lwa naxô’, a ka se kxône selô.”—JESAYA 54:17.
1, 2. Diphihlelo tša Dihlatse tša Jehofa tša kua Albania di bontšha bjang go rereša ga Jesaya 54:17?
NYWAGA-SOMENG e fetilego, nageng e nyenyane ya dithaba ka borwa-bohlabela bja Yuropa, go be go e-na le sehlopha sa Bakriste seo se se nago poifo. Mmušo wa Bokomanisi wa boila-modimo o dirile seo o ka se kgonago go fediša sehlopha se. Lega go le bjalo, go tlaišwa, go išwa dikampeng tša mošomo le go hlaselwa mekerong ya ditaba ga se gwa ka gwa dira gore sehlopha se se fele matla. Sehlopha se e be e le bomang? E be e le Dihlatse tša Jehofa tša kua Albania. Gaešita le ge go kopana le go dira boboledi go be go le thata kudu, go phegelela ga tšona ka nywaga-some e mentši go tlišitše kgodišo le theto Bokristeng gomme gwa dira gore leina la Jehofa le tumišwe. Ngwagola ge ba be ba neela meago ya bona e mefsa ya lekala, Hlatse yeo e ilego ya botega ka nako e telele e itše: “Go sa šetšwe gore Sathane o leka ka thata gakaaka’ng, o dula a palelwa gomme Jehofa o dula a fenya!”
2 Bjo ka moka ke bohlatse bjo bo kwagalago bja go rereša ga kholofetšo ya Modimo go batho ba gagwe yeo e begilwego go Jesaya 54:17 e rego: “Marumô ka moka a rulêlwaxo xo lwa naxô’, a ka se kxône selô. Maleme ka moka a a Xo pharaxo O tlo a fenya thsekong.” Histori e bontšha gore ga go na selo seo lefase la Sathane le ka se dirago seo se ka tsogago se thibetše bahlanka ba Jehofa Modimo ba ineetšego go mo rapela.
Maiteko ao a sa Atlegego a Sathane
3, 4. (a) Dibetša tša Sathane di akaretša’ng? (b) Ke ka tsela efe dibetša tša Diabolo di ipontšhitšego di sa atlege?
3 Dibetša tšeo di dirišwago kgahlanong le barapedi ba therešo di be di akaretša dithibelo, bošoro bja dihlopha, dikgolego le ‘ba dirago bosenyi ka molao.’ (Psalme 94:20) Ge e le gabotse, gaešita le ge Dihlatse tša Jehofa di bala sehlogo se gona bjale, dinageng tše dingwe potego ya Bakriste ba therešo ya go botegela Modimo e a ‘lekwa.’—Kutollo 2:10.
4 Ka mohlala, ofisi e nngwe ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa e begile gore ka ngwaga o tee feela, go bile le ditiragalo tše 32 tšeo go tšona bahlanka ba Modimo ba ilego ba hlaselwa mmeleng ge ba be ba le bodireding. Go oketša moo, go bile le ditiragalo tše 59 tša ge maphodisa a be a golega Dihlatse—ba bagolo le ba banyenyane, banna le basadi—tšeo di bego di bolela phatlalatša. Menwana ya tše dingwe e ile ya gatišwa, tše dingwe di ile tša tšewa dinepe gomme tša golegwa bjalo ka disenyi. Tše dingwe di ile tša tšhošetšwa ka gore di tla gobatšwa mmeleng. Nageng e nngwe, ga bjale go na le ditiragalo tše di begilwego tše fetago 1 100 tša Dihlatse tša Jehofa tšeo di ilego tša golegwa, tša lefišwa goba tša bethwa. Ditiragalo tše fetago tše 200 tša tše di diregile letšatšing la ge Dihlatse di be di bokane bakeng sa go gopola lehu la Jesu! Lega go le bjalo, moya wa Jehofa o thušitše batho ba gagwe go phologa go sa šetšwe maemo a thata, dinageng tše le dinageng tše dingwe. (Sakaria 4:6) Bogolo bja kgalefo ya manaba bo ka se ke bja tswalela melomo ya bao ba retago Jehofa. Ee, re kgodišegile gore ga go na sebetša seo se ka thibelago morero wa Modimo.
Maleme a Maaka a a Fenywa
5. Ke maleme afe a maaka ao a ilego a tsoga kgahlanong le bahlanka ba Jehofa lekgolong la pele la nywaga?
5 Jesaya o porofetile gore batho ba Modimo ba tla fenya leleme le ge e le lefe leo le lwago le bona. Lekgolong la pele la nywaga, gantši Bakriste ba be ba emelwa gampe, ba hlaloswa e le badirabobe. Mantšu ao a hwetšwago go Ditiro 16:20, 21 ke a mangwe a ditatofatšo tšeo, a re: “Banna ba ba ferekanya motse wa gabo rena kudu, . . . gomme ba phatlalatša metlwae yeo re sa dumelelwago ke molao go e amogela goba go e diriša, ka ge re le Baroma.” Lebakeng le lengwe, baganetši ba bodumedi ba ile ba leka go tutueletša babuši ba motse gore ba be kgahlanong le balatedi ba Kriste, ka go bolela gore: “Batho ba bao ba ferekantšego lefase le go agilwego go lona le mo ba gona, gomme . . . ba ganetšana le ditaelo tša Kesara.” (Ditiro 17:6, 7) Moapostola Paulo o ile a bitšwa “yo a tshwenyago” le moetapele wa sehlotswana sa bokgelogi seo se hlohleletšago go lwantšha mmušo “lefaseng ka moka le go agilwego go lona.”—Ditiro 24:2-5.
6, 7. Ke tsela efe e nngwe yeo ka yona Bakriste ba therešo ba fenyago ditlhaselo tša mantšu tše di lego kgahlanong le bona?
6 Ka baka leo, ga go makatše gore Bakriste ba therešo lehono ba lebeletšane le go bolelwa gampe mo gogolo, go thomeletšwa ka lehloyo le masolo a go ba senya leina. Re kgona bjang go fenya go hlaselwa ka mantšu mo go bjalo?—Jesaya 54:17.
7 Ditatofatšo tše bjalo le go thomeletšwa ka maaka gantši di ganetšwa ke boitshwaro bjo bobotse bja Dihlatse tša Jehofa. (1 Petro 2:12) Ge Bakriste ba ipontšha e le badudi bao ba dirago dilo ka go dumelelana le molao e bile e le batho bao ba nago le boitshwaro bao ba bontšhago go tshwenyega e le ka kgonthe ka boiketlo bja batho ba bangwe, ditatofatšo tšeo ba latofatšwago ka tšona di bonagala e le tše fošagetšego. Boitshwaro bja rena bo a ipolelela. Ge bao ba re lebeletšego ba dutše ba bona go kgotlelela ga rena medirong e mebotse, gantši ba tutueletšega go reta Tatago rena wa legodimong le go lemoga tsela e phagamego ya bophelo ya bahlanka ba gagwe.—Jesaya 60:14; Mateo 5:14-16.
8. (a) Ke’ng seo ka dinako tše dingwe se ka nyakegago go šireletša boemo bja rena bja Mangwalo? (b) Ka go ekiša Kriste, re fenya bjang maleme ao a re ganetšago?
8 Go oketša boitshwarong bja rena bja Bokriste, ka dinako tše dingwe go ka nyakega gore re šireletše boemo bja rena bja Mangwalo ka sebete. Tsela e nngwe ke ka go ipiletša go mebušo le dikgorong tša tsheko bakeng sa tšhireletšo. (Esitere 8:3; Ditiro 22:25-29; 25:10-12) Ge Jesu a be a le lefaseng, ka dinako tše dingwe o be a ganetšana phatlalatša le bao ba bego ba mo swaya diphošo, a pepentšha ditatofatšo tša bona tša maaka. (Mateo 12:34-37; 15:1-11) Ka go ekiša Jesu, re thabela sebaka sa go hlalosetša ba bangwe ka mo go kwagalago seo re se dumelago ka pelo ka moka. (1 Petro 3:15) Anke re se keng ra dumelela go kwerwa sekolong, mošomong goba go kwerwa ke ba leloko bao ba sa dumelego go re thibela go tsebatša therešo ya Lentšu la Modimo.—2 Petro 3:3, 4.
Jerusalema—‘Lefsika le le Robago’
9. Ke Jerusalema efe yeo e swantšhetšwago ke ‘lefsika le le robago’ leo go boletšwego ka lona go Sakaria 12:3, gomme e emelwa ke bomang mo lefaseng?
9 Boporofeta bja Sakaria bo utolla seo se dirago gore ditšhaba di ganetše Bakriste ba therešo. Ela hloko seo Sakaria 12:3 e se bolelago: “Mehleng yeo Jerusalêma ke tlo xo dira lebyê le-rôba-dithšaba.” Boporofeta bjo bo šupa go Jerusalema efe? Boporofeta bja Sakaria bja mabapi le Jerusalema bo šoma go “Jerusalema wa legodimong,” e lego Mmušo wa legodimong wo Bakriste ba tloditšwego ba bileditšwego go wona. (Baheberu 12:22) Mašaledi a manyenyane a bajabohwa ba ba Mmušo wa Mesia a sa le mo lefaseng. Gotee le bagwera ba ona ba “dinku tše dingwe,” ba kgothaletša batho go retologela Mmušong wa Modimo nako e sa le gona. (Johane 10:16; Kutollo 11:15) Ditšhaba di arabetše bjang taletšong ye? Gomme Jehofa o thekga bjang barapedi ba gagwe ba therešo lehono? Anke re hwetšeng dikarabo ge re tšwela pele re hlahloba seo se bolelwago ke Sakaria kgaolo 12. Ka go dira bjalo, re ka ba le kgodišego ya gore ‘marumo a ka se kgone’ go fenya batlotšwa ba Modimo le bagwera ba bona bao ba ineetšego.
10. (a) Ke ka baka la’ng batho ba Modimo ba hlaselwa? (b) Go diregile’ng ka bao ba lekilego go tloša ‘lefsika le le robago’ tseleng?
10 Sakaria 12:3 e bontšha gore ditšhaba di a ‘gobala.’ Se se direga bjang? Modimo o itše ditaba tše dibotse tša Mmušo di swanetše go bolelwa. Dihlatse tša Jehofa di tšeela godimo taelo ya gore di bolele. Lega go le bjalo, go tsebatšwa ga Mmušo e le kholofelo e nnoši ya batho go bile ‘lefsika le le robago’ ditšhabeng. Di leka go le tloša tseleng ka go šitiša bagoeledi ba Mmušo. Ka go dira bjalo, ditšhaba tše di bakago tšhitišo di ‘gobetše,’ e lego go segaganywa. Gaešita le botumo bja tšona bo a senyega ge di dutše di palelwa ka tsela e nyamišago. Di ka se ke tša tswalela melomo ya barapedi ba therešo, bao ba tšeelago godimo tokelo ya go tsebatša “ditaba tše dibotse tša ka mo go sa felego” tša Mmušo wa Modimo ka Mesia pele ga bofelo bja tshepedišo ye ya dilo. (Kutollo 14:6) Ge a bona tsela e šoro yeo bahlanka ba Jehofa ba swarwago ka yona, mohlapetši yo mongwe wa kgolego nageng e nngwe ya Afrika o itše: ‘Le ipheletša matla ka go tlaiša batho ba. Ba ka se ke ba kwanantšha. Ba fo oketšega.’
11. Modimo o phethile bjang seo a se boletšego go etša ge se begilwe go Sakaria 12:4?
11 Bala Sakaria 12:4. Jehofa o holofetša gore ka tsela ya seswantšhetšo o tla foufatša le go “ôtla ka boxafa” bao ba lwago le batseta ba gagwe ba Mmušo bao ba nago le sebete. O phethile seo a se boletšego. Ka mohlala, nageng e nngwe yeo go yona borapedi bja therešo bo bego bo thibetšwe, baganetši ba be ba sa kgone go amoga batho ba Modimo dijo tša moya. Kuranta e ile ya ba ya bolela gore Dihlatse tša Jehofa di be di diriša palune go nametša dipuku tše di theilwego Beibeleng di di tliša nageng! Kholofetšo ya Modimo go bahlanka ba gagwe bao ba botegago e ile ya ipontšha e le therešo, e re: “Ke tlo . . . hlapetša; ’pitsi tšohle tša dithšaba ka di ôtla ka bofofu.” A foufaditšwe ke kgalefo, manaba a Mmušo ga a tsebe gore a swanetše go leba kae. Lega go le bjalo, re kgodišegile gore Jehofa o tla šireletša batho ba gagwe e le sehlopha le go hlokomela boiketlo bja bona.—2 Dikxoši 6:15-19.
12. (a) Ke ka kgopolo efe Jesu a goditšego mollo ge a be a le mo lefaseng? (b) Mašaledi a ba tloditšwego a ile a tšhuma dilo bjang ka tsela ya moya, gomme mafelelo e bile afe?
12 Bala Sakaria 12:5, 6. Polelwana “babuši ba Juda” e šupa go bao ba okamelago batho ba Modimo. Jehofa o ba tlatša mafolofolo gore go phethagatšwe dikgahlego tša lefaseng tša Mmušo wa gagwe. Lebakeng le lengwe, Jesu o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Ke tletše go gotša mollo lefaseng.” (Luka 12:49) Ee, o ile a gotša mollo. Ka modiro wa gagwe wa go bolela ka mafolofolo, Jesu o dirile gore Mmušo wa Modimo e be kgang e kgolo bathong. Se se ile sa tsoša kganetšano setšhabeng sa Bajuda. (Mateo 4:17, 25; 10:5-7, 17-20) Ka mo go swanago, bjalo ka “sebešo sa mollo gare ga dikgong, le bjalo ka diša tša mollo gare ga dingatana tša korong,” bao ba latelago dikgato tša Kriste kgaufsi-ufsi mehleng ya rena ba tšhuma dilo ka tsela ya moya. Puku ya 1917 ya The Finished Mystery * e ile ya tloga e pepentšha boikaketši bja Bojakane. Seo se ile sa dira gore baruti ba arabele ka bogale. Dinakong tša morago-rago bjale, Kingdom News No. 37, e rego “Bodumedi bja Maaka bo Kgaufsi le go Fela!” e dirile gore batho ba bantši ba eme le Mmušo wa Modimo goba ba be kgahlanong le wona.
‘Mekutwana ya Juda’ e a Hlakodišwa
13. Polelwana e rego ‘mekutwana ya Juda’ e bontšha’ng, gomme ke ka baka la’ng Jehofa a šireletša bao ba kgomegago?
13 Bala Sakaria 12:7, 8. Isiraeleng ya bogologolo, mekutwana e be e le dilo tšeo di bonalago nageng, gomme ka dinako tše dingwe e be e dirišwa ke badiši goba balemi. Batho ba bjalo e be e tla ba bona ba pele bao ba kgongwago e bile ba be ba tla nyaka tšhireletšo ge e ba setšhaba sa lenaba se be se ka hlasela motse wa Jerusalema. Polelwana e rego ‘mekutwana ya Juda’ e bontšha gore mašaledi a batlotšwa mehleng ya rena ga se a šireletšega, ge re bolela ka tsela ya seswantšhetšo, ga a dinageng tšeo di tiilego. Ge ba le moo, ba lwela dikgahlego tša Mmušo wa Mesia ba sa boife. Jehofa wa madira o tla ‘thoma ka go šireletša mekutwana ya Juda’ ka gobane ba hlaselwa ka go lebanya ke Sathane.
14. Jehofa o šireletša bjang bao ba lego ka ‘mekutwaneng ya Juda’ le go dira gore ba se ke ba kgopša?
14 Ka kgonthe, pego ya histori e hlatsela gore Jehofa o šireletša baemedi ba bao ba tloditšwego ba Mmuši ka ‘mekutwaneng’ ya bona kua ntle. * O dira gore ba se ke ba ‘kgopša’ ka go ba matlafatša le go ba nea sebete go swana le Dafida, kgoši ya mohlabani.
15. Ke ka baka la’ng Jehofa a “nyaka [go] fediša ’thšaba tšohle,” gomme o tla dira se boemong bofe?
15 Bala Sakaria 12:9. Ke ka baka la’ng Jehofa a “nyaka [go] fediša ’thšaba tšohle”? Ka gobane di tšwela pele di ganetša Mmušo wa Mesia. Ka baka la ge di tshwenya le go tlaiša batho ba Modimo, di ahlotšwe. Kgaufsinyane, baemedi ba Sathane ba lefaseng ba tla thoma tlhaselo ya mafelelo go barapedi ba therešo ba Modimo, yeo e tla lebišago lefase boemong bjoo bo hlalositšwego ka Beibeleng e le Haramagedone. (Kutollo 16:13-16) Ge a arabela tlhaselong yeo, Moahlodi yo Mogolo o tla šireletša bahlanka ba gagwe le go kgethagatša leina la gagwe ditšhabeng.—Hesekiele 38:14-18, 22, 23.
16, 17. (a) “Bohwa bya balata ba Morêna” ke’ng? (b) Go kgotlelela ga rena ditlhaselo tša Sathane go hlatsela eng?
16 Sathane ga a na sebetša seo se ka fokodišago tumelo goba go fokotša phišego ya batho ba Modimo lefaseng ka bophara. Khutšo ya rena ya moya, yeo e tlišwago ke matla a Jehofa ao a phološago, ke “bohwa bya balata ba Morêna.” (Jesaya 54:17) Ga go motho yo ka kgapeletšo a ka re amogago khutšo ya rena le boemo bja rena bja moya. (Psalme 118:6) Sathane o tla tšwela pele a bešetša mollo wa kganetšo le go leka go thoma masetlapelo. Go kgotlelela ga rena ka potego le ge re gobošwa ke bohlatse bja gore re na le moya wa Modimo. (1 Petro 4:14) Ditaba tše dibotse tša Mmušo o hlomilwego wa Jehofa di tsebatšwa lefaseng ka bophara. Go swana le dithibelo tše di gakantšhago, batho ba Modimo ba ile ba ganetšwa ka go fošwa ka “maxakabyê a di-raxa-mabyê” a seswantšhetšo. Lega go le bjalo, ka matla a Jehofa, bahlanka ba gagwe ba phema magakabje ao, ka go folodiša merero ya ona. (Sakaria 9:15) Mašaledi a batlotšwa le bagwera ba ona bao ba botegago ba ka se ke ba thibelwa!
17 Re fagahletše go hlakodišwa ka mo go feletšego ditlhaselong tša Diabolo. Ruri re homotšwa ke kgonthišetšo ya gore ‘marumo ka moka ao a rulelwago go lwa le rena a ka se kgone selo, le maleme ka moka ao a re pharago re tla a fenya tshekong’!
[Mengwalo ya tlase]
^ ser. 12 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa eupša ga bjale ga e sa gatišwa.
^ ser. 14 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego, bona puku ya Dihlatse tša Jehofa—Bagoeledi ba Mmušo wa Modimo, matlakala 675-676, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.
O be o tla Araba Bjang?
• Ke’ng seo se bontšhago gore dibetša tša Sathane ga se tša ka tša atlega?
• Ke bjang Jerusalema ya legodimong e lego ‘lefsika le le robago’?
• Jehofa o hlakodiša ‘mokutwana wa Juda’ bjang?
• Ge re dutše re batamela Haramagedone, ke’ng seo o kgodišegilego ka sona?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Diswantšho go letlakala 21]
Batho ba Jehofa kua Albania ba ile ba dula ba botega go sa šetšwe ditlhaselo tša Sathane
[Seswantšho go letlakala 23]
Jesu o ile a pepentšha ditatofatšo tša maaka
[Diswantšho go letlakala 24]
Ga go na sebetša seo se ka kgonago bao ba tsebatšago ditaba tše dibotse