Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ba Tšewa ba Swanelwa ke go Amogela Mmušo

Ba Tšewa ba Swanelwa ke go Amogela Mmušo

Ba Tšewa ba Swanelwa ke go Amogela Mmušo

“Se ke bohlatse bja kahlolo e lokilego ya Modimo e išago go tšeweng ga lena le swanelwa ke mmušo wa Modimo.”—2 BATHES. 1:5.

1, 2. Morero wa Modimo ke ofe mabapi le go ahlola, gomme go tla ahlola mang?

MO E ka bago ka ngwaga wa 50 Mehleng ya Rena, moapostola Paulo o be a le Athene. A tshwentšwe ke go phatlalala ga borapedi bja diswantšho bjoo a bo bonego moo, o ile a kwa a gapeletšega go nea bohlatse bjo bo kwagalago. O ile a phetha polelo ya gagwe ka tsebišo yeo e swanetšego go ba e ile ya gogela batheetši ba gagwe ba baheitene. O itše: “Bjale [Modimo] o botša batho ka moka kae le kae gore ba swanetše go itshola. Gobane o beile letšatši leo ka lona a rerago go ahlola ka toko lefase leo go agilwego go lona a diriša motho yo a mmeilego, gomme o tiišeditše batho ka moka ka ge a mo tsošitše bahung.”—Dit. 17:30, 31.

2 Ruri go bohlokwa go naganišiša ka taba ya gore Modimo o beile letšatši leo ka lona a tlago go ahlola batho! Kahlolo yeo e tla dirwa ke yoo Paulo a sa kago a bolela ka yena polelong ya gagwe kua Athene eupša yoo re mo tsebago e le Jesu Kriste yo a tsošitšwego. Kahlolo ya Jesu e tla bolela bophelo goba lehu.

3. Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a dira kgwerano le Aborahama, gomme ke mang yo a kgathago tema e kgethegilego go e phethagatšeng?

3 Letšatši leo la Kahlolo e tla ba la botelele bja nywaga e 1 000. Jesu e tla ba mookamedi legatong la leina la Jehofa e le Kgoši ya Mmušo wa Modimo, eupša o tla be a se noši. Jehofa o kgetha le ba bangwe molokong wa batho gore ba buše le go ahlola le Jesu letšatšing leo la botelele bja nywaga e sekete. (Bapiša le Luka 22:29, 30) Mo e ka bago nywaga e 4 000 e fetilego, Jehofa o ile a thea motheo wa Letšatši leo la Kahlolo ge a be a dira kgwerano le mohlanka wa gagwe yo a botegago Aborahama. (Bala Genesi 22:17, 18.) Go molalang gore kgwerano yeo e thomile go šoma ka 1943 B.C.E. Go ba gona, Aborahama o be a sa kwešiše gabotse seo kgwerano yeo e bego e tla se bolela go batho. Lega go le bjalo, rena lehono re ka bona gore mabapi le yona, peu ya Aborahama e kgatha tema e kgethegilego go phethagatšeng morero wa Modimo wa go ahlola batho.

4, 5. (a) Karolo ya motheo ya peu ya Aborahama ke mang, gomme ke’ng seo a se boletšego ka Mmušo? (b)Kholofelo ya go ba karolo ya thulaganyo ya Mmušo e bulegile neng?

4 Karolo ya motheo ya peu ya Aborahama e ipontšitše e le Jesu, yo a ilego a tlotšwa ka moya o mokgethwa ka 29 C.E. gomme a ba Mesia yo a holofeditšwego, goba Kriste. (Bag. 3:16) Jesu o be a tla fetša nywaga e latelago e meraro le seripa a bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo setšhabeng sa Bajuda. Ka morago ga go golegwa ga Johane Mokolobetši, Jesu o bontšhitše gore ba bangwe ba be ba ka ba le kholofelo ya go ba ditho tša Mmušo woo ge a re: “Go tloga mehleng ya Johane Mokolobetši go fihla gona bjale mmušo wa magodimo ke pakane yeo batho ba e phegelelago, gomme bao ba phegelelago ba a o thopa.”—Mat. 11:12.

5 Ka mo go kgahlišago, nakwana pele ga ge a ka bolela ka bao ba tlago go “thopa” Mmušo wa magodimo, Jesu o itše: “Ruri ke a le botša, Gare ga bao ba belegwego ke basadi ga se gwa ka gwa tsoga yo mogolo go feta Johane Mokolobetši; eupša motho yo e lego yo monyenyane mmušong wa magodimo ke yo mogolo go mo feta.” (Mat. 11:11) Ke ka baka la’ng go le bjalo? Ka baka la gore kholofelo ya go ba karolo ya thulaganyo ya Mmušo e be e sešo ya bulwa ka mo go feletšego bakeng sa bao ba botegago go fihlela moya o mokgethwa o tšhollelwa go bona ka Pentekoste 33 C.E. Ka nako yeo, Johane Mokolobetši o be a hwile.—Dit. 2:1-4.

Peu ya Aborahama e Bolelwa e le e Lokilego

6, 7. (a) Ke ka tsela efe peu ya Aborahama e bego e tla ba “byalo ka dinaledi tša lexodimong”? (b) Ke ditšhegofatšo dife tšeo Aborahama a ilego a di hwetša, gomme ke ditšhegofatšo dife tše di swanago tšeo peu ya gagwe e di hwetšago?

6 Aborahama o ile a botšwa gore peu ya gagwe e tla oketšega gomme ya ba “byalo ka dinaledi tša lexodimong” le bjalo ka lešabašaba la lebotong la lewatle. (Gen. 13:16; 22:17) Ka mantšu a mangwe, mehleng ya Aborahama go be go sa kgonege gore batho ba tsebe gore peu ye e be e tla bopša ke batho ba bakae. Lega go le bjalo, palo e nepagetšego ya peu ya gagwe ya moya e ile ya utollwa mafelelong. Go tlaleletša go Jesu, e be e tla ba batho ba 144 000.—Kut. 7:4; 14:1.

7 Mabapi le tumelo ya Aborahama, Lentšu la Modimo le re: “Aborama a dumêla Morêna; ’me Morêna a mmalêla tumêlô yeo a re ké xôna xo loka.” (Gen. 15:5, 6) Ke therešo gore ga go na motho yo a lokilego ka mo go feletšego. (Jak. 3:2) Go sa šetšwe seo, ka baka la tumelo e kgolo ya Aborahama, Jehofa o ile a dirišana le yena bjalo ka ge eka o be a lokile gomme a ba a mmitša mogwera wa gagwe. (Jes. 41:8) Bao ba bopago peu ya moya ya Aborahama gotee le Jesu le bona ba tsebaditšwe ba lokile, gomme se se ba tlišetša ditšhegofatšo tše dintši go feta tšeo Aborahama a ilego a di hwetša.

8. Ke ditšhegofatšo dife tšeo di bulegetšego ditho tša peu ya Aborahama?

8 Bakriste ba tloditšwego ba tsebatšwa ba lokile ka baka la gore ba bontšha tumelo sehlabelong sa Jesu sa topollo. (Baroma 3:24, 28) Mahlong a Jehofa, ba hunologile sebeng gomme ba ka tlotšwa ka moya o mokgethwa gore e be barwa ba Modimo ba moya, bana babo Jesu Kriste. (Joh. 1:12, 13) Ba tsena kgweranong e mpsha gomme ba bopa setšhaba se sefsa, “Isiraele wa Modimo.” (Bagal. 6:16; Luka 22:20) Tšohle tšeo di bontšha tokelo e kgolo gakaakang! Ka baka la mediro ya Modimo bakeng sa bona, Bakriste ba tloditšwego ga ba na kholofelo ya go phela lefaseng ka mo go sa felego. Ba gafa tebelelo yeo bakeng sa lethabo leo le ka se hlaloswego la go ba le Jesu Letšatšing la Kahlolo le go buša le yena legodimong.—Bala Baroma 8:17.

9, 10. (a) Bakriste ba ile ba tlotšwa neng la mathomo ka moya o mokgethwa, gomme ke’ng seo ba se letetšego? (b) Bakriste ba tloditšwego ba ile ba newa thušo efe?

9 Ka Pentekoste ya 33C.E., sehlopha sa batho ba botegago se ile sa newa sebaka sa go ba gare ga bao ba tlago go buša gotee le Jesu Letšatšing la Kahlolo. Barutiwa ba Jesu ba e ka bago ba 120 ba ile ba kolobetšwa ka moya o mokgethwa gomme ba ba Bakriste ba pele ba tloditšwego. Lega go le bjalo, go bona, seo e be e fo ba mathomo-mayo. Go tloga ka nako yeo go ya pele, ba ile ba swanelwa ke go bontšha go botegela ga bona Jehofa go sa šetšwe diteko ka moka tšeo Sathane a bego a tla ba tlišetša tšona. E le gore ba hwetše mphapahlogo wa go phela legodimong, ba be ba swanetše go botega go fihla lehung.—Kut. 2:10.

10 Ka kgopolo ye, Jehofa ka Lentšu la gagwe le ka phuthego ya gagwe ya Bokriste o neile Bakriste ba tloditšwego kgothatšo yeo ba e hlokago. Ka mohlala, moapostola Paulo o ile a ngwalela Bakriste ba tloditšwego ba Thesalonika gore: “Go etša ge tate a dira bana ba gagwe, re [ile] ra tšwela pele re eletša yo mongwe le yo mongwe wa lena, gomme re le homotša le go le nea bohlatse, e le gore le tšwele pele le sepela ka mo go swanelago Modimo yo a le biletšago mmušong wa gagwe le letagong.”—1Bathes. 2:11, 12.

11. Ke pego efe e ngwadilwego yeo Jehofa a e diretšego ditho tša “Isiraele wa Modimo”?

11 Nywaga-some ka morago ga ge ditho tša pele tša phuthego ya Bakriste ba tloditšwego di kgethilwe, Jehofa o bone go swanetše gore go be le pego ya sa ruri ya bodiredi bja Jesu bja lefaseng le ditirišano tša Gagwe le Bakriste ba tloditšwego ba lekgolong la pele la nywaga gotee le keletšo e yago go bona. Ka go rialo, Jehofa o ile a tlaleletša Mangwalo ao a bego a šetše a le gona a Seheberu ka Mangwalo a buduletšwego a Bakriste a Segerika. Mathomong Mangwalo a Seheberu a be a ngwaletšwe setšhaba sa Isiraele ya nama nakong ya ge se be se e-na le tswalano e kgethegilego le Modimo. Ka mo go kgethegilego, Mangwalo a Bakriste a Segerika a be a ngwaletšwe “Isiraele wa Modimo,” e lego bao ba tloleditšwego go ba bana babo Kriste le go ba barwa ba Modimo. Ke therešo gore seo ga se bolele gore bao e sego Baisiraele ba ka se holege kudu ka go ithuta Mangwalo a Seheberu. Ka mo go swanago, Bakriste bao ba sego ba tlotšwa ka moya o mokgethwa ba holwa kudu ke go ithuta le go phela ka go dumelelana le keletšo yeo e hwetšwago ka Mangwalong a Bakriste a Segerika.—Bala 2 Timotheo 3:15-17.

12. Ke’ng seo Paulo a ilego a se gopotša Bakriste ba tloditšwego?

12 Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba bolelwa ba lokile gomme ba tlotšwa ka moya o mokgethwa bakeng sa go ba kgontšha go hwetša bohwa bja bona bja legodimong. Go tlotšwa ga bona ga se gwa ka gwa ba phagamišetša boemong bja go buša Bakriste-gotee le bona ba tloditšwego bao ba sa dutšego ba le lefaseng. Go molaleng gore Bakriste ba bangwe ba pele ba ile ba tšeela ntlha yeo fase gomme ba nyaka go godišwa ka mo go sa swanelago gare ga bana babo bona ka phuthegong. Ka baka leo, Paulo o ile a gapeletšega go botšiša gore: “Lena le šetše le khoše, na ga go bjalo? Le šetše le humile, na ga go bjalo? Le thomile go buša le le dikgoši ka ntle le rena, na ga go bjalo? Ruri ke duma gore nkabe le thomile go buša le le dikgoši, gore le rena re buše le lena re le dikgoši.” (1 Bakor. 4:8) Ka baka leo, Paulo o ile a gopotša batlotšwa ba mehleng ya gagwe gore: “E sego gore re babuši ba tumelo ya lena, eupša re badirišani gore le thabe.”—2 Bakor. 1:24.

Go Tlatša Palo e Boletšwego e sa le Pele

13. Go kgethwa ga batlotšwa go ile gwa tšwela pele bjang ka morago ga 33 C.E.?

13 Ga se Bakriste ba tloditšwego ka moka ba 144 000 bao ba ilego ba kgethwa lekgolong la pele la nywaga. Go kgethwa ga bona go tšwetše pele mehleng ya baapostola gomme go bonagala go ile gwa fokotšega ka morago ga moo. Lega go le bjalo, go ile gwa tšwela pele nywaga-kgolong e latetšego go ba go fihla mehleng ya rena. (Mat. 28:20) Mafelelong, ka morago ga ge Jesu a thomile go buša ka 1914, dilo di ile tša thoma go direga ka lebelo.

14, 15. Go diregile’ng mehleng ya rena mabapi le go kgethwa ga batlotšwa?

14 Sa pele, Jesu o ile a hlwekiša dilo ka moka kua legodimong tšeo di bego di šitišana le pušo ya Modimo. (Bala Kutollo 12:10, 12.) Ke moka o ile a lebiša tlhokomelo ya gagwe modirong wa go kgoboketša bao e bego e tla ba ditho tša Mmušo wa gagwe wa legodimong e le go tlatša palo ya ba 144 000. Magareng ga bo-1930, modiro woo o be o bonala o le kgaufsi le go fela gomme bontši bja bao ba arabelago gabotse modirong wa boboledi ba be ba se na kganyogo ya go ya legodimong. Moya o be o sa ba hlatsele e le barwa ba Modimo. (Bapiša le Baroma 8:16) Go e na le moo, ba ile ba ipolela e le “dinku tše dingwe,” tšeo di nago le kholofelo ya go phela ka mo go sa felego paradeiseng mo lefaseng. (Joh. 10:16) Ka gona, ka morago ga 1935 modiro wa boboledi o be o lebišitšwe kudu go kgoboketšweng ga ba “lešaba le legolo,” bao moapostola Johane a ba bonego ponong le bao ba tlago go phologa “masetlapelong a magolo.”—Kut. 7:9, 10, 14.

15 Lega go le bjalo, ka nywaga e mentši go tloga ka bo-1930, batho ba mmalwa ba ile ba biletšwa go ba le kholofelo ya legodimong. Ka baka la’ng? Maemong a mangwe, e ka ba e le gore ba tšea maemo a bao ba bego ba kgethilwe eupša ba ilego ba se botege. (Bapiša le Kutollo 3:16) Paulo o ile a ba a bolela ka bao a bego a ba tseba bao ba ilego ba tlogela ditherešo. (Bafil. 3:17-19) Ke bomang bao Jehofa a bego a ka ba bitša gore ba tšeele ba bjalo legato? Ke therešo gore yeo ke phetho ya gagwe. Lega go le bjalo, go be go ka bonagala e le mo go kwagalago gore a se ke a kgetha bao ba sa tšwago go sokologa eupša a kgethe batho bao ba bego ba šetše ba bontšhitše go botega ga bona go fihla bokgoleng bjo itšego—go swana le barutiwa bao Jesu a boletšego le bona ge a be a hloma Segopotšo. *Luka 22:28.

16. Mabapi le batlotšwa, re thabišwa ke’ng, gomme re ka dumela’ng ka kgodišego?

16 Lega go le bjalo, go bonala e se ka moka bao ba kgethetšwego go ba le kholofelo ya go phela legodimong ga e sa le go tloga ka bo-1930 bao ba tšeago legato la bao ba arogilego. Go molaleng gore Jehofa o kgonthišeditše gore re be le Bakriste ba tloditšwego mehleng ka moka ya bofelo bja tshepedišo ye ya dilo go fihla phedišong ya “Babilona o Mogolo.” * (Kut. 17:5) Le gona re ka kgodišega gore palo e tletšego ya ditho tše 144 000 e tla ba e feletše ka nako ya Jehofa e beilwego le gore ka moka ga tšona di tla ba maemong a tšona Mmušong. Le gona re ka dumela Lentšu la boporofeta la gore lešaba le legolo leo le tšwelago pele le oketšega le tla dula le ipontšha e le sehlopha gore le a botega. Kgaufsinyane le tla ‘tšwa masetlapelong a magolo’ ao a tlelago lefase la Sathane gomme le tla fetela lefaseng le lefsa la Modimo ka lethabo.

Mmušo wa Modimo wa Legodimong o Kgaufsi le go Phethwa!

17. Go ya ka 1 Bathesalonika 4:15-17 le Kutollo 6:9-11, go diregile’ng ka Bakriste ba tloditšwego bao ba hwilego ba botega?

17 Ga e sa le go tloga ka 33 C.E., Bakriste ba tloditšwego ba dikete tše masome ba bontšhitše tumelo ya bona e tiilego gomme ba kgotleletše mathata ka potego go fihla bofelong. Ba ba tšerwe ba swanelwa ke go amogela Mmušo gomme—ka mo go kwagalago go thoma matšatšing a mathomo a go ba gona ga Kriste—ba šetše ba hweditše moputso wa bona.—Bala 1 Bathesalonika 4:15-17; Kutollo 6:9-11.

18. (a) Batlotšwa bao ba sa lego mo lefaseng ba kgodišegile ka eng? (b) Dinku tše dingwe di lebelela bjang bana babo tšona ba tloditšwego ba Bakriste?

18 Batlotšwa bao ba sa lego mo lefaseng ba tloga ba kgodišegile gore ge ba ka dula ba botega, kgaufsinyane ba tla newa moputso bakeng sa potego ya bona. Ba dimilione ba dinku tše dingwe, ge ba nagana ka tumelo ya bana babo bona ba tloditšwego, ba dumelelana le mantšu a moapostola Paulo, yo a boletšego mabapi le bana babo ba tloditšwego ba Thesalonika gore: “Rena ka noši re ikgantšha ka lena gare ga diphuthego tša Modimo ka baka la kgotlelelo ya lena le tumelo ditlaišegong tša lena tšohle le masetlapelo ao le a kgotlelelago. Se ke bohlatse bja kahlolo e lokilego ya Modimo e išago go tšeweng ga lena le swanelwa ke mmušo wa Modimo, woo ruri le hlokofatšwago ka baka la wona.” (2 Bathes. 1:3-5) Ge setho sa mafelelo sa batlotšwa se fetša bophelo bja sona bja lefaseng, go sa šetšwe gore seo se tla direga neng, mmušo wa Modimo wa legodimong o tla be feleletše. Ruri seo se tla dira gore go thabje—bobedi legodimong le lefaseng!

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 15 Bona tokollo ya Morokami ya March 1, 1992, letlakala 20, serapa 17.

^ ser. 16 Bona “Dipotšišo tše Tšwago go Babadi” tokollong ya Morokami wa May 1, 2007.

Na o ka Hlalosa?

• Ke’ng seo Modimo a ilego a se utollela Aborahama seo se sepedišanago le Letšatši la Kahlolo?

• Ke ka baka la’ng Aborahama a ile a bolelwa a lokile?

• Go tsebatšwa ga ba peu ya Aborahama ba lokile go lebiša go eng?

• Ke’ng seo Bakriste ka moka ba kgodišegilego ka sona?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 20]

Jesu o kgothaleditše balatedi ba gagwe go phegelela Mmušo

[Seswantšho go letlakala 21]

Ka Pentekoste ya 33 C.E., Jehofa o ile a thoma go kgetha ditho tše dingwe tša peu ya Aborahama

[Seswantšho go letlakala 23]

Dinku tše dingwe di thabela gore Bakriste ba tloditšwego ba be ba dutše ba e-na le tšona mehleng ya bofelo