Ba Tšewa ba Swanelwa ke go Newa Tlhahlo e Išago Methopong ya Meetse a Bophelo
Ba Tšewa ba Swanelwa ke go Newa Tlhahlo e Išago Methopong ya Meetse a Bophelo
“Kwana ... e tla ba diša, e tla ba iša methopong ya meetse a bophelo.”—KUT. 7:17.
1. Lentšu la Modimo le hlaola bjang Bakriste ba tloditšwego, gomme ke boikarabelo bofe bjoo Jesu a ba neilego bjona?
LENTŠU LA MODIMO le bolela ka Bakriste ba tloditšwego bao ba hlokomelago dikgahlego tša Kriste mo lefaseng e le “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” Ge Kriste a be a hlahloba “mohlanka” ka 1918, o ile a hwetša batlotšwa bao mo lefaseng e le bao ba botegago ka go nea ‘dijo tša moya ka nako e swanetšego.’ Ka baka leo, Jesu, Mong wa bona, ka morago ga moo o ile a thabela go ba kgetha gore ba “hlokomele dilo tša gagwe ka moka.” (Bala Mateo 24:45-47.) Ka tsela ye, pele ga ge ba ka hwetša bohwa bja bona bja legodimong, batlotšwa ba hlankela barapedi ba bangwe ba Jehofa mo lefaseng.
2. Hlalosa dilo tša Jesu.
2 Mong o laola dilo tša gagwe gomme a ka di diriša kamoo a ratago ka gona. Dilo tša Jesu Kriste, Kgoši e beilwego sedulong ke Jehofa, di akaretša dilo ka moka tše di tswalanago le Mmušo mo lefaseng. Di akaretša le “lešaba le legolo” leo le bonwego ke Johane ponong. Johane o hlalosa lešaba le legolo ka tsela e latelago: “Bonang! lešaba le legolo leo go sego motho yo a kgonago go le bala, le le tšwago ditšhabeng tšohle le melokong yohle le merafong yohle le malemeng ohle le eme pele ga sedulo sa bogoši le pele ga Kwana, le apere dikobo tše telele tše tšhweu; le swere makala a mopalema ka diatleng.”—Kut. 7:9.
3, 4. Ba lešaba le legolo ba na le tokelo efe e phagamego?
3 Ditho tša lešaba leo le legolo di gare ga bao Jesu a ba bitšago “dinku tše dingwe” tša gagwe. (Joh. 10:16) Kholofelo ya bona ke go phela ka mo go sa felego lefaseng la paradeise. Ba holofela gore Jesu o “tla ba iša methopong ya meetse a bophelo” le gore “Modimo o tla phumola megokgo ka moka mahlong a bona.” Ka baka leo, ba “hlatswitše dikobo tša bona tše telele ba di šweufatša mading a Kwana.” (Kut. 7:14, 17) Ba na le tumelo sehlabelong sa Jesu gomme ka go rialo Modimo o ba lebelela e le bao ba aperego ‘diaparo tše ditšhweu.’ Ba bolelwa e le bao ba lokilego bjalo ka bagwera ba Modimo, go swana le Aborahama.
4 Go oketša moo, ka ge Modimo a lebelela ba lešaba le legolo leo le oketšegago e le ba lokilego, ba ka holofela go phologa phedišo ya tshepedišo ye ya dilo nakong ya masetlapelo a magolo. (Jak. 2:23-26) Ba ka batamela kgaufsi le Jehofa, gomme e le sehlopha, ba na le tebelelo e botse ya go phologa Haramagedone. (Jak. 4:8; Kut. 7:15) Ga ba ikemele eupša ba hlankela ka go rata ka tlase ga tlhahlo ya Kgoši ya legodimong le bana babo yona bao ba kgethilwego mo lefaseng.
5. Ba lešaba le legolo ba thekga bana babo Jesu ba batlotšwa bjang?
5 Bakriste ba tloditšwego ba ile ba lebeletšana le kganetšo e šoro go tšwa lefaseng la Sathane e bile ba tla tšwela pele ba lebeletšana le yona. Lega go le bjalo, ba ka ithekga ka thekgo ya bagwera ba bona ba lešaba le legolo. Le ge ga bjale Bakriste ba tloditšwego e le ba sego kae ka palo, lešaba le legolo le oketšega ngwaga le ngwaga ka dikete tše makgolo. Batlotšwa ka bobona ga ba kgone go okamela diphuthego tša Bokriste tše ka bago tše 100 000 lefaseng ka bophara. Ka gona, karolo e nngwe ya thekgo yeo batlotšwa ba e hwetšago go dinku tše dingwe ke ya gore banna ba swanelegago ba lešaba le legolo ba hlankela e le bagolo ba phuthego. Ba thuša go hlokomela Bakriste ba dimilione bao ga bjale ba hlokometšwego ke “mohlanka yo a botegago le wa temogo.”
6. Thekgo yeo Bakriste ba tloditšwego ba bego ba tla e newa ke bagwera ba bona ba dinku tše dingwe e porofetilwe bjang?
6 Moporofeta Jesaya o boletše e sa le pele gore Bakriste ba tloditšwego ba be ba tla thekgwa ke bagwera ba bona ba dinku tše dingwe ka go rata. O ngwadile gore: “Morêna ó re: Lehumô [“Bašomi bao ba sa lefšego,” NW] la Ba-Egipita, le maruô a Ba-Kuše, le a ba Seba, banna bala ba batelele, di tlo tla xo wene, e bê tša xaxo. Ba tlo Xo šala nthaxo.” (Jes. 45:14) Ka tsela ya seswantšhetšo, lehono Bakriste bao ba nago le kholofelo ya go phela mo lefaseng ba šala sehlopha se se tloditšwego sa mohlanka morago le Sehlopha sa sona se se Bušago, ba latela boetapele bja sona. Bjalo ka “bašomi bao ba sa lefšego,” dinku tše dingwe di fetša matla a tšona le dilo tša tšona ka go rata le ka go tšwa pelong bakeng sa go thekga modiro wa boboledi wa lefase ka bophara woo Kriste a o abetšego balatedi ba gagwe ba tloditšwego mo lefaseng.—Dit. 1:8; Kut. 12:17.
7. Lešaba le legolo le tlwaetšwa bakeng sa eng?
7 Ge di dutše di thekga bana babo tšona bao ba tloditšwego, ditho tša lešaba le legolo di tlwaeletšwa go ba motheo wa lekoko le lefsa la batho bao ba tla bago gona ka morago ga Haramagedone. Motheo woo e swanetše go ba o tiilego le o sa šišinyegego, gomme ditho tša wona di swanetše go ikemišetša le go kgona go phethagatša tlhahlo ya Mong. Mokriste yo mongwe le yo mongwe o newa sebaka sa go bontšha gore a ka dirišwa ke Kgoši, Kriste Jesu. Ka go bontšha tumelo le potego gona bjale, o bontšha gore o tla arabela ka go rata ge Kgoši e mo nea tlhahlo lefaseng le lefsa.
Lešaba le Legolo le Hlatsela Tumelo ya Lona
8, 9. Ba lešaba le legolo ba hlatsela tumelo ya bona bjang?
8 Ba dinku tše dingwe e lego bagwera ba phuthego ya Bakriste ba tloditšwego, ba hlatsela tumelo ya bona ka ditsela tše di fapa-fapanego. Sa pele, ba thekga batlotšwa ka go tsebatša ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Sa bobedi, ba ikokobeletša ka go rata tlhahlo yeo e newago ke Sehlopha se Bušago.—Baheb. 13:17; bala Sakaria 8:23.
9 Sa boraro, ditho tša lešaba le legolo di thekga bana babo tšona bao ba tloditšwego ka go phela ka go dumelelana le melao ya motheo ya Jehofa ya go loka. Di katanela go hlagolela “lerato, lethabo, khutšo, bopelotelele, botho, bolo, tumelo, boleta [le] boitshwaro.” (Bagal. 5:22, 23) Lehono, go bonagatša dika tše bjalo, go e na le go tšweletša “mediro ya nama,” go ka no ba go sa tlwaelega. Le gona, ditho tša lešaba le legolo di ikemišeditše go phema “bootswa, go se hlweke, boitshwaro bjo bo hlephilego, borapedi bja medimo ya diswantšho, go dirišana le meoya, bonaba, tshele, lehufa, go tlalelana ka bogale, diphenkgišano, dikarogano, dihlotswana tša bokgelogi, mona, dikgobokano tša botagwa, menyanya ya mašata, le dilo tša go swana le tše.”—Bagal. 5:19-21.
10. Boikemišetšo bja ditho tša lešaba le legolo ke bofe?
10 Ka ge re se ra phethagala, go ka ba thata go tšweletša dienywa tša moya, go phema mediro ya nama le go ganetša kgateletšo yeo e tlišwago ke lefase la Sathane. Lega go le bjalo, re ikemišeditše go se dumelele manyami ao a tlišwago ke mafokodi a rena, go palelwa ka nakwana goba go fokola mmeleng a kgoma matla a tumelo ya rena goba go fokotša lerato la rena go Jehofa. Re a tseba gore Jehofa o tla dira seo a se holofeditšego—a fetiša ba lešaba le legolo masetlapelong a magolo ba phela.
11. Ke maano afe ao Sathane a a dirišitšego maitekong a gagwe a go fokodiša tumelo ya Bakriste?
11 Lega go le bjalo, re dula re le šedi ka gobane re a tseba gore lenaba la rena la kgonthe ke Diabolo, e bile ga a hwe matwa. (Bala 1 Petro 5:8.) O dirišitše bahlanogi le ba bangwe go leka go re kgodiša gore dithuto tšeo re di latelago di fošagetše. Eupša leano leo le foloditše gantši. Ka mo go swanago, gaešita le ge ka dinako tše dingwe tlaišo e be e nantšha modiro wa boboledi, gantši e be e dira gore tumelo ya bao ba tlaišwago e matlafale kudu. Ka baka leo, Sathane o tšwela pele a diriša mokgwa wo go bonagalago a nagana gore o tla atlega kudu go fokodišeng tumelo ya rena. O diriša maikwelo a go nyama. Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba lemošwa ka kotsi ye ge ba be ba botšwa gore: “Naganišišang ka [Kriste] yo a kgotleletšego polelo e bjalo e ganetšago ya badiradibe dikgahlegong tša bona.” Ka baka la’ng? “E le gore le se ke la lapa gomme la felelwa ke matla meoyeng ya lena.”—Baheb. 12:3.
12. Keletšo ya Beibele e matlafatša bjang bao ba nyamilego?
12 Na o kile wa ikwa eka o ka kgaotša go hlankela Jehofa? Na ka dinako tše dingwe o ikwa eka ga o kgone selo? Ge e ba go le bjalo, o se ke wa dumelela Sathane a diriša maikwelo a bjalo go go thibela go hlankela Jehofa. Go ithuta Beibele ka mo go tseneletšego, go rapela go tšwa pelong le go ba gona dibokeng ka mehla gotee le go gwerana le badumedi-gotee le wena go tla go matlafatša gomme gwa dira gore o se ke ‘wa felelwa ke matla moyeng wa gago.’ Jehofa o holofeditše go thuša bao ba mo hlankelago gore ba be le matla gape, gomme kholofetšo ya gagwe e botega. (Bala Jesaya 40:30, 31.) Tsepelela modirong wa Mmušo. Phema ditšhitišo tšeo di ka go senyetšago nako gomme o tsepamiše kgopolo go thušeng ba bangwe. Ke moka o tla ba le matla a go kgotlelela go sa šetšwe manyami.—Bagal. 6:1, 2.
Go tšwa Masetlapelong le go Tsena Lefaseng le Lefsa
13. Bao ba tla phologago Haramagedone ba letetšwe ke modiro ofe?
13 Ka morago ga Haramagedone, mašaba a bao ba tsošitšwego bao ba sa lokago a tla swanelwa ke go rutwa ditsela tša Jehofa. (Dit. 24:15) Ba tla swanelwa ke go ithuta ka sehlabelo sa Jesu sa topollo; go feta moo, ba swanetše go rutwa go ba le tumelo sehlabelong seo e le gore ba hwetše mehola ya sona. Ba tla swanelwa ke go lahla dikgopolo tša maaka tša bodumedi tše ba kilego ba ba le tšona le go tlogela tsela ya bona ya kgale ya bophelo. Ba swanetše go ithuta go apara motho yo mofsa yo a hlaolago Bakriste ba therešo. (Baef. 4:22-24; Bakol. 3:9, 10) Ba dinku tše dingwe bao ba phologago ka nako yeo ba tla ba le modiro o montši wo ba swanetšego go o dira. E tla ba lethabo le legolo gakaakang go direla Jehofa tirelo e bjalo, re sa gateletšwe goba go šitišwa ke lefase le kgopo la gona bjale!
14, 15. Hlalosa poledišano yeo e tla bago gona magareng ga baphologi ba masetlapelo a magolo le baloki bao ba tsošitšwego.
14 Bahlanka ba botegago ba Jehofa bao ba hwilego pele ga bodiredi bja Jesu bja lefaseng le bona ba tla ba le mo gontši mo ba ka ithutago gona ka nako yeo. Ba tla ithuta seo ge e le gabotse Mesia yo a bego a holofeditšwe a bego a le sona, yo ba bego ba mo letetše eupša ba sa kago ba mmona. Maphelong a bona a nakong e fetilego, ba be ba šetše ba bontšhitše gore ba rata go rutwa ke Jehofa. Nagana gore e tla ba e le lethabo le tokelo gakaakang go ba thuša—ka mohlala, go hlalosetša Daniele phethagatšo ya boporofeta bjo a bo ngwadilego eupša a sa kago a bo kwešiša!—Dan. 12:8, 9.
15 Ke therešo gore gaešita le ge bao ba tsošitšwego ba tla ithuta mo gontši go rena, le rena re tla ba botšiša dipotšišo tše dintši. Ba ka re botša ditiragalo tšeo go bolelwago ka tšona ka Beibeleng eupša di sa hlaloswego ka botlalo. Nagana kamoo e tla bago mo go thabišago ka gona go kwa ditaba ka botlalo mabapi le Jesu go motswala’gwe Johane Mokolobetši! Dilo tšeo re ithutago tšona dihlatseng tše bjalo tše di botegago ruri di tla dira gore re kwešiše Lentšu la Modimo kutšwanyana go feta kamoo re le kwešišago ka gona ga bjale. Bahlanka ba botegago ba Jehofa bao ba hwilego—go akaretša le ba lešaba le legolo bao ba hwago mehleng ya bofelo—ba tla hwetša “tsogo e kaone.” Ba thomile go hlankela Jehofa lefaseng le le bušwago ke Sathane. Ruri e tla ba mo go thabišago gore ba tšwetše pele tirelo ya bona ka tlase ga maemo a kgahlišago kudu a lefase le lefsa!—Baheb. 11:35; 1 Joh. 5:19.
16. Go ya ka boporofeta, Letšatši la Kahlolo le tla sepela bjang?
16 Lebakeng le lengwe nakong ya Letšatši la Kahlolo, go tla bulwa mangwalo a go phuthwa. Ona gotee le Beibele, a tla ba motheo wa go ahlola bohle bao ba phelago go bona ge e ba ba swanelega go hwetša bophelo bjo bo sa felego. (Bala Kutollo 20:12, 13.) Bofelong bja Letšatši la Kahlolo, motho yo mongwe le yo mongwe o tla ba a bile le sebaka se se lekanego sa go bontšha gore o eme kae mabapi le kgang ya bobuši bja legohle. Na o tla thekga dithulaganyo tša Mmušo gomme a dumelela Kwana e mo hlahla le go mo “iša methopong ya meetse a bophelo”? Goba na o tla gana, a se nyake go ba molata wa Mmušo wa Modimo? (Kut. 7:17; Jes. 65:20) Ka nako yeo, bohle lefaseng ba tla be ba bile le sebaka sa go itirela phetho ya motho ka noši, ba sa šitišwe ke sebe sa leabela goba tikologo e kgopo. Ga go na motho yo a tlago go belaela go swanelega ga kahlolo ya Jehofa ya mafelelo. Ke bakgopo feela bao ba tlago go fedišetšwa sa ruri.—Kut. 20:14, 15.
17, 18. Ke ka phagahlo efe e thabišago moo Bakriste ba tloditšwego le dinku tše dingwe ba lebelelago Letšatši la Kahlolo?
17 Bakriste ba tloditšwego lehono, ka ge ba lebelelwa e le bao ba swanelegago go hwetša Mmušo, ba fagahletše go buša nakong ya Letšatši la Kahlolo. A tokelo e kgolo gakaakang yeo ba tla bago le yona! Tebelelo yona yeo e ba tutueletša go latela keletšo yeo Petro a e neilego bana babo ba lekgolong la pele la nywaga, e rego: “Dirang sohle se le ka se kgonago gore le kgonthišetše go bitšwa le go kgethwa ga lena; gobane ge e ba le tšwela pele le dira dilo tše, gona le ka se ke la palelwa le ka mohla. Ge e le gabotse, le tla abelwa ka mo go humilego go tsena mmušong o sa felego wa Morena le Mophološi wa rena Jesu Kriste.”—2 Pet. 1:10, 11.
18 Dinku tše dingwe di thaba le bana babo tšona ba tloditšwego. Di ikemišeditše go ba thekga. Bjalo ka bagwera ba Modimo lehono, di ikemišeditše go dira sohle seo di ka se kgonago tirelong ya Modimo. Nakong ya Letšatši la Kahlolo, di tla thabela go thekga dithulaganyo tša Modimo ka pelo ka moka ge Jesu a di hlahla go ya meetseng a bophelo. Ke moka—mafelelong—di tla lebelelwa e le tše di swanelegago go ba bahlanka ba Jehofa ba lefaseng ka mo go sa felego!—Baroma 8:20, 21; Kut. 21:1-7.
Na o a Gopola?
• Dilo tša Jesu di akaretša’ng?
• Ba lešaba le legolo ba thekga bjang bana babo bona ba tloditšwego?
• Ba lešaba le legolo ba na le ditokelo le tebelelo efe?
• O lebelela bjang Letšatši la Kahlolo?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 25]
Ba lešaba le legolo ba hlatswitše dikobo tša bona tše ditelele gomme ba di šweufatša mading a Kwana
[Seswantšho go letlakala 27]
Ke’ng seo o holofelago go ithuta sona go babotegi bao ba tla bago ba tsošitšwe?