Ela Hloko ‘Bokgoni bja Gago bja go Ruta’

“Bolela lentšu, ... o sole, o kgaleme, o kgothatše ka bopelotelele bjohle le bokgoni bja go ruta.”—2 TIM. 4:2.

1. Jesu o neile barutiwa ba gagwe taelo efe, gomme o beile mohlala ofe?

GO SA šetšwe mediro e makatšago ya go fodiša yeo Jesu a ilego a e dira nakong ya bodiredi bja gagwe bja lefaseng, o be a sa tsebje e le mofodiši goba ra-mehlolo, eupša o be a tsebja kudu e le morutiši. (Mar. 12:19; 13:1) Go tsebatša ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo e be e le selo seo se tlago pele bophelong bja Jesu, gomme go bjalo le ka balatedi ba gagwe lehono. Bakriste ba na le thomo ya go tšwetša pele modiro wa go dira barutiwa ka go ruta batho go boloka dilo tšohle tšeo Jesu a di laetšego.—Mat. 28:19, 20.

2. Ke’ng seo re swanetšego go se dira gore re phethe kabelo ya rena ya go dira boboledi?

² Gore re phethe thomo ya rena ya go dira barutiwa, re dula re katanela go kaonefatša bokgoni bja rena bja go ruta. Ge a be a ngwalela mmoledi-gotee le yena e lego Timotheo, moapostola Paulo o ile a gatelela bohlokwa bja bokgoni bjo. O itše: “O itlhokomele ka mehla, o hlokomele le go ruta ga gago. Dula dilong tše, gobane ka go dira se o tla iphološa le go phološa bao ba go theetšago.”  (1 Tim. 4:16) Mokgwa wa go ruta woo Paulo a bego a bolela ka wona mo e be e se wa go fo nea tsebo. Badiredi ba atlegago ba Bakriste ba fihlelela dipelo tša batho gomme ba ba tutueletša go dira diphetogo maphelong a bona. Seo ke bokgoni. Ka gona re ka hlagolela bjang “bokgoni bja go ruta” ge re botša ba bangwe ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo?—2 Tim. 4:2.

Go Hlagolela “Bokgoni bja go Ruta”

3, 4. (a) Re ka hlagolela bjang “bokgoni bja go ruta”? (b) Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo se re thuša bjang go ba barutiši ba atlegago?

³ Pukuntšu e nngwe e hlalosa “bokgoni” e le “botsebi bjoo bo hwetšwago ka go ithuta, ka tirišo goba ka go lebelela.” Re swanetše go ela hloko dikarolo tše tše tharo ka moka gore re be barutiši ba atlegago ba ditaba tše dibotse. Ke feela ka go ithuta le ka go rapela ka taba e itšego, moo re ka e kwešišago ka mo go nepagetšego. (Bala Psalme 119:27, 34.) Go lebelela badiredi ba atlegago ge ba ruta, go re thuša go ithuta mekgwa ya bona le go ba ekiša. Le gona, go katanela go diriša seo re ithutago sona ka mehla go tla re thuša go kaonefatša bokgoni bja rena.—Luka 6:40; 1 Tim. 4:13-15.

⁴ Jehofa ke Morutiši wa rena yo Mogolo. Ka karolo e bonagalago ya mokgatlo wa gagwe, o nea bahlanka ba gagwe ba lefaseng tlhahlo ya kamoo ba swanetšego go phethagatša thomo ya bona ya go dira boboledi. (Jes. 30:20, 21) Ka baka leo, phuthego e nngwe le e nngwe e swara Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo beke le beke, seo se hlametšwego go thuša bohle bao ba ngwadišitšego go sona go ba bagoeledi ba atlegago ba Mmušo wa Modimo. Puku e kgolo yeo e ithutwago sekolong se ke Beibele. Lentšu leo le buduletšwego la Jehofa le re botša seo re swanetšego go se ruta. Go oketša moo, le bontšha mekgwa ya go ruta yeo e atlegago le e swanetšego. Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo se re gopotša ka mehla gore re tla ba barutiši ba nago le bokgoni ge re thea dithuto tša rena Lentšung la Modimo, re diriša dipotšišo ka tsela e atlegago, re ruta ka tsela e bonolo le go kgahlegela ba bangwe go tšwa pelong. Anke re hlahlobeng dintlha tše ka e tee ka e tee. Ke moka re tla ahla-ahla kamoo re ka fihlelelago pelo ya morutwana.

Thea Thuto ya Gago Lentšung la Modimo

5. Motheo wa dithuto tša rena e swanetše go ba ofe, gona ka baka la’ng?

⁵ Jesu, morutiši yo mogolo kudu go barutiši ka moka ba batho, o be a thea dithuto tša gagwe Mangwalong. (Mat. 21:13; Joh. 6:45; 8:17) O be a sa bolele leineng la gagwe, eupša o be a bolela leineng la Yo a mo romilego. (Joh. 7:16-18) Woo ke mohlala wo re o latelago. Ka gona, seo re se bolelago, e ka ba bodireding bja ntlo le ntlo goba dithutong tša legae tša Beibele, se swanetše go thewa Lentšung la Modimo. (2 Tim. 3:16, 17) Go nea mabaka ga rena ka tsela e bohlale go ka se tsoge go lekane le go šoma ga Mangwalo a buduletšwego le matla a ona. Beibele e na le matla. Go sa šetšwe gore re katanela go thuša morutwana go kwešiša taba le ge e le efe, mokgwa o mokaone woo re ka o dirišago ke go dira gore a bale seo Mangwalo a se bolelago ka taba yeo.—Bala Baheberu 4:12.

6. Morutiši a ka kgonthišetša bjang gore morutwana o tloga a kwešiša taba yeo e ahla-ahlwago?

⁶ Ke therešo gore seo ga se bolele gore morutiši wa Mokriste ga se a swanela go lokišeletša thuto ya Beibele. Go e na le moo, ge go dirwa phetho ya gore ke mangwalo afe ao a bontšhitšwego ao a tlago go balwa ke morutiši goba morutwana go tšwa Beibeleng ge go swerwe thuto, go nyakega gore go naganišišwe e sa le pele ka kelohloko.  Gantši ke mo gobotse go bala mangwalo ao a neago motheo wa ditumelo tša rena. Gape go bohlokwa go thuša morutwana gore a kwešiše lengwalo le lengwe le le lengwe leo a le balago.—1 Bakor. 14:8, 9.

Diriša Dipotšišo tše di Atlegago

7. Ke ka baka la’ng go dirišwa ga dipotšišo e le mokgwa o atlegago wa go ruta?

⁷ Go botšiša dipotšišo ka bokgoni go tutuetša monagano e bile go thuša morutiši go fihlelela pelo ya morutwana. Ka gona go e na le go hlalosetša morutwana wa gago mangwalo, mo kgopele gore a go hlalosetše ona. Ka dinako tše dingwe go ka nyakega gore o botšiše potšišo ya tlaleletšo goba gaešita le lelokelelo la dipotšišo go thuša morutwana wa gago go fihlelela kwešišo e nepagetšego. Ge o akaretša morutwana thutong ka tsela ye, ge e le gabotse ga o mo thuše feela gore a tsebe mabaka a phetho yeo e fihlelelwago eupša gape o mo thuša gore a dumele phetho yeo.—Mat. 17:24-26; Luka 10:36, 37.

8. Re ka lemoga bjang seo se lego ka pelong ya morutwana?

⁸ Mokgwa wa go ruta woo o dirišwago ka dikgatišong tša rena ke wa dipotšišo le dikarabo. Ka ntle le pelaelo, bontši bja batho bao o ithutago Beibele le bona ba tla kgona go araba kapejana dipotšišo tšeo di gatišitšwego, ba diriša tsebišo yeo e lego dirapeng tšeo di sepedišanago le dipotšišo tšeo. Lega go le bjalo, morutiši yo a nago le temogo a ka se fo kgotsofatšwa ke dikarabo tše di nepagetšego. Ka mohlala, morutwana a ka kgona go hlalosa ka mo go nepagetšego seo Beibele e se bolelago ka bootswa. (1 Bakor. 6:18) Lega go le bjalo, dipotšišo tšeo di nyakago pono ya motho tšeo di botšišwago ka šedi di ka bontšha seo ge e le gabotse morutwana a se naganago mabapi le seo a ithutago sona. Ka go rialo morutiši a ka botšiša gore: “Ke ka baka la’ng Beibele e ganetša dikopano tša botona le botshadi tša ka ntle ga lenyalo? O nagana’ng ka thibelo ye yeo e beilwego ke Modimo? Na o nagana gore go na le tsela yeo re holegago ka yona ge re phela ka ditekanyetšo tša Modimo tša boitshwaro?” Karabo ya dipotšišo tšeo e ka utolla seo se lego ka pelong ya morutwana.—Bala Mateo 16:13-17.

E Boloke e le Bonolo

9. Ke’ng seo re swanetšego go se gopola ge re fetiša tsebišo ya Mangwalo?

⁹ Bontši bja ditherešo tše di lego ka Lentšung la Modimo ka botšona di bonolo. Lega go le bjalo, e ka no ba gore batho bao re ithutago le bona Beibele ba gakantšhitšwe ke dithuto tša bodumedi bja maaka. Boikarabelo bja rena bjalo ka barutiši ke go dira gore Beibele e kwešišege gabonolo. Barutiši ba atlegago ba fetiša tsebišo ka tsela e bonolo, e kwagalago le e nepagetšego. Ge e ba re latela tlhahlo ye, re ka se dire gore therešo e thatafale. Phema ditaba tše di sa nyakegego. Ga go nyakege gore re hlalose dikarolo ka moka tša lengwalo leo re le balago. Lebiša tlhokomelo feela go seo se nyakegago bakeng sa go dira gore taba e ahla-ahlwago e kwagale. Morutwana o tla feleletša a kwešiša ditherešo tše tseneletšego tša Mangwalo ge a dutše a dira tšwelopele kwešišong ya gagwe.—Baheb. 5:13, 14.

10. Ke dilo dife tšeo di bontšhago gore ke taba e kaaka’ng yeo e swanetšego go ahla-ahlwa nakong ya thuto ya Beibele?

¹⁰ Ke taba e kaaka’ng yeo e swanetšego go akaretšwa  thutong e tee? Go tseba se go nyaka temogo. Bokgoni gotee le maemo a morutwana le a morutiši a ka no se swane, eupša re swanetše go dula re gopola gore morero wa rena bjalo ka barutiši ke go thuša morutwana wa rena go aga tumelo e tiilego. Ka gona re mo fa nako e lekanego ya go bala, go kwešiša le go amogela therešo yeo e lego ka Lentšung la Modimo. Ga re ahla-ahle ditaba tše dintši tšeo a ka se kgonego go di kwešiša. Ka nako e swanago, thuto e tšwela pele. Ge morutwana a se na go kwešiša ntlha, re fetela go e nngwe.—Bakol. 2:6, 7.

11. Re ka ithuta thuto efe go moapostola Paulo mabapi le go ruta?

¹¹ Moapostola Paulo o be a boloka molaetša wa ditaba tše dibotse o le bonolo ge a be a bolela le batho bao ba sa tšwago go thoma go ithuta. Gaešita le ge a be a rutegile kudu, o ile a phema go diriša leleme le thata. (Bala 1 Bakorinthe 2:1, 2.) Go nolofatšwa ga therešo ya Mangwalo go gogela batho ba botegago e bile go a ba kgotsofatša. Ga go nyakege gore motho e be serutegi gore a e kwešiše.—Mat. 11:25; Dit. 4:13; 1 Bakor. 1:26, 27.

Thuša Barutwana go Tšeela Seo ba Ithutago Sona Godimo

12, 13. Ke’ng seo se ka tutueletšago morutwana go dira ka go dumelelana le seo a ithutago sona? Bontšha.

¹² Gore e be e atlegago, tsela ya rena ya go ruta e swanetše go kgoma pelo ya morutwana. Morutwana o swanetše go kwešiša kamoo tsebišo e šomago ka gona go yena ka noši, kamoo e mo holago ka gona le kamoo bophelo bja gagwe bo ka kaonefalago ka gona ge a ka latela tlhahlo ya Mangwalo.—Jes. 48:17, 18.

¹³ Ka mohlala, re ka no ba re ahla-ahla Baheberu 10:24, 25, yeo e kgothaletšago Bakriste go bokana le badumedi-gotee bakeng sa kgothatšo ya Mangwalo gotee le bogwera bjo lerato. Ge e ba morutwana a se a hlwa a thoma go tla dibokeng tša phuthego, re ka mo hlalosetša ka boripana gore di swarwa bjang le seo se tlago go ahla-ahlwa. Re ka hlalosa gore diboka tša phuthego ke karolo ya borapedi bja rena le go bontšha gore di a re hola. Ke moka re ka laletša morutwana gore a tle dibokeng. Seo se mo šušumeletšago go kwa ditaelo tša Mangwalo e swanetše go ba kganyogo ya gagwe ya go kwa Jehofa, e sego ka gobane a nyaka go thabiša motho yo a ithutago le yena.—Bagal. 6:4, 5.

14, 15. (a) Ke’ng seo morutwana wa Beibele a ka ithutago sona ka Jehofa? (b) Go tseba semelo sa Modimo go tla hola morutwana wa Beibele bjang?

¹⁴ Mohola wa motheo woo barutwana ba o hwetšago ge ba ithuta Beibele le go diriša melao ya yona ya motheo ke gore ba thoma go tseba Jehofa le go mo rata bjalo ka motho. (Jes. 42:8) Ga se feela gore ke Tate yo lerato le Mmopi le Mong wa legohle eupša gape o utolla semelo sa gagwe gotee le bokgoni bja gagwe go bao ba mo ratago le go mo hlankela. (Bala Ekisodo 34:6, 7.) Ge Moše a be a le kgaufsi le go ntšha setšhaba sa Isiraele bothopša Egipita, Jehofa o ile a itsebiša ka polelwana e rego: “Ke tla ipontšha ke le yo ke tlago go ipontšha ke le yena.” (Ek. 3:13-15, NW) Se se be se e-ra gore Jehofa o be a tla fetoga se sengwe le se sengwe seo go bego go nyakega gore a be sona bakeng sa go phethagatša merero ya gagwe ka batho ba gagwe bao ba kgethilwego. Ka baka leo, Baisiraele ba ile ba tseba Jehofa e le Mophološi, Mogale, Monei le Mophethagatši wa dikholofetšo gotee le go mo tseba ka ditsela tše dingwe.—Ek. 15:2, 3; 16:2-5; Još. 23:14.

¹⁵ Barutwana ba rena ba ka no se thušwe ke Jehofa ka go lebanya maphelong a bona go swana le ge Moše a ile a thušwa ka tsela ya mohlolo. Lega go le bjalo, ge barutwana ba rena ba dutše ba gola tumelong le tebogong ya bona ya go leboga seo ba ithutago sona e bile ba se diriša, ka ntle le pelaelo ba tla bona bohlokwa bja go holofela gore Jehofa o tla ba fa sebete, bohlale gotee le tlhahlo. Ge ba dutše ba dira bjalo, le bona ba tla tseba Jehofa e le Mohlahli yo bohlale le yo a ka botwago, Mošireletši gotee le Monei yo a nago le seatla se se bulegilego wa dinyakwa tša bona ka moka.—Ps. 55:22; 63:7; Die. 3:5, 6.

Bontšha Kgahlego e Lerato

16. Ke ka baka la’ng bokgoni bja rena e se selo se bohlokwa kudu go beng ga rena barutiši ba atlegago?

¹⁶ Ge e ba o nagana gore ga o na bokgoni bjo bokaalo bja go ruta go swana le kamoo o bego o ka rata ka gona, o se ke wa nyama. Jehofa le  Jesu ba hlokometše lenaneo la thuto leo le phethwago lefaseng ka bophara lehono. (Dit. 1:7, 8; Kut. 14:6) Ba ka šegofatša maiteko a rena e le gore mantšu a rena a be le matla a nyakegago go dira gore a kgome pelo ya motho yo a sekametšego go lokeng. (Joh. 6:44) Lerato le le tšwago pelong la morutiši la go rata morutwana le ka bipa go se be le bokgoni le ge e le gofe. Moapostola Paulo o bontšhitše gore o be a kwešiša bohlokwa bja go rata bao ba rutwago.—Bala 1 Bathesalonika 2:7, 8.

17. Re ka bontšha bjang morutwana yo mongwe le yo mongwe wa Beibele kgahlego e tšwago pelong?

¹⁷ Ka tsela e swanago, re ka bontšha gore re kgahlegela morutwana yo mongwe le yo mongwe wa Beibele go tšwa pelong ka go ipha nako ya go mo tseba. Ge re dutše re ithuta melao ya motheo ya Mangwalo le yena, re ka tlwaelana le maemo a gagwe. Re ka lemoga gore o šetše a phela ka go dumelelana le tše dingwe tša dintlha tšeo a ithutilego tšona go tšwa Beibeleng. Go ka no ba go sa nyakega gore a dire diphetogo dikarolong tše dingwe. Ka go thuša morutwana go bona kamoo taba yeo e ithutwago nakong ya thuto ya Beibele e mo kgomago ka gona, re ka mo thuša ka lerato gore a be morutiwa wa kgonthe wa Kriste.

18. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go rapela re le gotee le morutwana wa rena le go mo rapelela?

¹⁸ Se bohlokwa go di feta ka moka, re ka rapela re le gotee le morutwana wa rena le go mo rapelela. Go swanetše go ba molaleng go yena gore morero wa rena ke go mo thuša go tseba Mmopi wa gagwe gabotse kudu, go batamela kgaufsi le Yena le go holwa ke tlhahlo ya Gagwe. (Bala Psalme 25:4, 5.) Ge re rapelela gore Jehofa a šegofatše maiteko a morutwana a go dira ka go dumelelana le seo a ithutago sona, morutwana o tla bona bohlokwa bja go ba ‘modiri wa lentšu.’ (Jak. 1:22) Gomme ge morutwana a theetša dithapelo tša rena tše tšwago pelong, le yena o tla ithuta kamoo a swanetšego go rapela ka gona. Ke mo go thabišago gakaakang go thuša barutwana ba Beibele go hlagolela tswalano ya bona ka noši le Jehofa!

19. Ke’ng seo se tlago go ahla-ahlwa sehlogong se se latelago?

¹⁹ Ke mo go kgothatšago go tseba gore Dihlatse tše fetago tše dimilione tše tshela le seripa di gare di hlagolela “bokgoni bja go ruta,” ka morero wa go thuša batho ba dipelo tše di botegago go boloka dilo tšohle tšeo Jesu a di laetšego. Modiro wa rena wa boboledi o ba le mafelelo afe? Karabo ya potšišo ye e tla ahla-ahlwa sehlogong se se latelago.

Na o a Gopola?

• Ke ka baka la’ng Bakriste ba swanetše go hlagolela “bokgoni bja go ruta”?

• Ke mekgwa efe yeo e ka dirago gore tsela ya rena ya go ruta e be e atlegago kudu?

• Ke’ng seo se ka bipago go hloka ga rena bokgoni?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 9]

Na o ngwadišitše Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo?

[Seswantšho go letlakala 10]

Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go kgothaletša morutwana wa gago go bala go tšwa Beibeleng?

[Seswantšho go letlakala 12]

Rapela o le gotee le morutwana wa gago le go mo rapelela