“Ke Mang Yo Bohlale Le Yo A Nago Le Tlhaologanyo Gare Ga Lena?”

“Ke mang yo bohlale le yo a nago le tlhaologanyo gare ga lena? Anke a bontšhe mediro ya gagwe boitshwarong bja gagwe bjo bobotse ka boleta bja bohlale.”—JAK. 3:13.

1, 2. Go ka thwe’ng ka batho ba bantši bao ba lebelelwago ba le bohlale?

KE MANG yo o naganago gore o tloga a le bohlale? Na mohlomongwe ke batswadi ba gago, mokgalabje yo o mo tsebago goba mohlomongwe moprofesara wa kholetšheng? Pono ya gago mabapi le yo a lego bohlale e ka tutuetšwa ke setlogo le maemo a gago. Lega go le bjalo, bahlanka ba Modimo ba kgahlegela pono ya gagwe kudu.

² Ga se bohle bao lefase le ba lebelelago ba le bohlale bao ba tlogago ba le bohlale mahlong a Modimo. Ka mohlala, Jobo o boletše le banna bao ba bego ba nagana gore ba bolela mantšu a bohlale, eupša o phethile ka gore: “Xe e le yo bohlale mo xo lena [ka] se mo hwetše.” (Jobo 17:10) Mabapi le ba bangwe bao ba gannego tsebo ya Modimo, moapostola Paulo o ngwadile gore: “Gaešita le ge ba ile ba gatelela gore ba bohlale, e bile mašilo.” (Baroma 1:22) Le gona ka moporofeta Jesaya, Jehofa ka boyena o boletše ka go lebanya gore: “Kotsi e tlo wêla ba ba ithsemaxo ba bohlale.”—Jes. 5:21.

3, 4. Ke’ng seo se nyakegago gore motho a be le bohlale bja kgonthe?

³ Ge e le gabotse, re swanetše go hwetša gore ke eng seo se dirago gore motho a be bohlale gomme a hwetše kamogelo ya Modimo. Diema 9:10 e re thuša go kwešiša: “Mathômô a bohlale ké xo boifa Morêna; thlaloxanyô ké xo tseba Yêna Mokxêthwa.” Ba bohlale ba swanetše go boifa Modimo e le ka kgonthe le go hlompha ditekanyetšo tša gagwe. Lega go le bjalo, go nyakega mo gontši go feta go fo dumela gore Modimo o gona le gore o na le ditekanyetšo. Morutiwa Jakobo o re kgothaletša go nagana ka se. (Bala Jakobo 3:13) Hlokomela polelwana e rego: “Anke a bontšhe mediro ya gagwe boitshwarong bja gagwe bjo bobotse.” Bohlale bja kgonthe bo swanetše go bonala go seo o se bolelago le seo o se dirago letšatši le lengwe le le lengwe.

⁴ Bohlale bja kgonthe bo akaretša go dira diphetho tše kwagalago le go diriša tsebo le tlhaologanyo ka tsela e atlegago. Ke ditiro dife tšeo di tla bontšhago gore re na le bohlale bjo bjalo? Jakobo o lokeletša dilo tše mmalwa tšeo di tla bonagalago ditirong tša bao ba lego bohlale. * Ke’ng seo a se boletšego seo se ka re thušago go ba le ditswalano tše dibotse le badumedi-gotee le rena, go akaretša le batho bao e sego Dihlatse?

Ditiro di Hlaola Bao ba Lego Bohlale e le ka Kgonthe

5. Motho yo bohlale e le ka kgonthe o itshwara bjang?

⁵ Seo se gatelelwago mo ke gore Jakobo o ile a tswalanya bohlale le boitshwaro bjo bobotse. Ka ge go boifa Jehofa e le mathomo a bohlale, motho yo bohlale o katanela go itshwara ka go dumelelana le ditsela gotee le ditekanyetšo tša Modimo. Ga se ra belegwa re e-na le bohlale bja Modimo. Lega go le bjalo, re ka bo hwetša ka go bala Beibele ka mehla le ka go naganišiša. Se se tla re thuša go dira seo Baefeso 5:1 e se kgothaletšago ge e re: “E-bang baekiši ba Modimo.” Ge re dira dilo ka go dumelelana le semelo sa Jehofa, re tla bontšha bohlale ditirong tša rena. Ditsela  tša Jehofa di phagametše ditsela tša batho kudu. (Jes. 55:8, 9) Ka gona ge re ekiša tsela ya Jehofa ya go dira dilo, batho bao e sego Dihlatse ba tla bona gore go na le se se fapanego ka rena.

6. Ke ka baka la’ng boleta e le bohlatse bja gore motho o boifa Modimo, gona seka se se akaretša’ng?

⁶ Jakobo o bolela gore tsela e nngwe yeo ka yona re ka swanago le Jehofa ke ka go ba le “boleta bja bohlale.” Le ge boleta bo akaretša go ba bonolo, ka nako e swanago Mokriste a ka ba le matla a boitshwaro, ao a mo thušago go dira dilo ka tsela e leka-lekanego. Gaešita le ge a e-na le matla a ka se kego a lekanywa, Modimo o bonolo, le gona ga re boife go mmatamela. Morwa wa Modimo o ile a bontšha bonolo bja Tatagwe gabotse moo a bego a ka re: “E-tlang go nna lena bohle ba le šomago ka thata, le ba le imelwago, gomme nna ke tla le lapološa. Rwalang joko ya-ka gomme le ithute go nna, ka gobane ke na le moya wa boleta le pelo e kokobetšego, gomme le tla hweletša meoya ya lena tapologo.”—Mat. 11:28, 29; Bafil. 2:5-8.

7. Ke ka baka la’ng re ka lebelela Moše e le mohlala o mobotse wa boleta?

⁷ Beibele e re botša ka batho ba bangwe bao e bego e tloga e le ba boleta, goba ba bonolo. Moše ke yo mongwe wa bona. O be a e-na le boikarabelo bjo bogolo, lega go le bjalo, o hlaloswa e le “monna yo bolêta ruri xo fetiša batho ka moka ba lefase.” (Num. 11:29; 12:3) Le gona gopola matla ao Jehofa a a neilego Moše gore a phethe thato ya Gagwe. Jehofa o ile a kgahlwa ke go diriša batho ba boleta go phetha thato ya gagwe.

8. Batho ba sa phethagalago ba ka bontšha bjang “boleta bja bohlale”?

⁸ Ge e le gabotse, go a kgonega gore batho ba sa phethagalago ba bontšhe “boleta bja bohlale.” Go thwe’ng ka rena? Re ka kaonefatša bjang go bontšha seka se? Boleta ke karolo ya dienywa tša moya o mokgethwa wa Jehofa. (Bagal. 5:22, 23) Re ka rapelela moya wa gagwe gomme ka letswalo le lebotse ra katanela go bontšha dienywa tša moya, re kgodišegile gore Modimo o tla re thuša go kaonefatša go bontšha ga rena seka sa boleta. Re hwetša tutuetšo e matla kgonthišetšong ya mopsalme e rego: ‘Ba boleta Modimo o ba ruta tsela ya gagwe.’—Ps. 25:9.

9, 10. Ke boiteko bofe bjo bo nyakegago gore re bontšhe boleta bjo bo tšwago go Modimo, gona ka baka la’ng?

⁹ Lega go le bjalo, go ka nyakega boiteko bja kgonthe go kaonefatša boemong bjo. Ka baka la ditlogo tša rena, ba bangwe ba rena ba ka ba ba se ba sekamela go beng boleta. Go feta moo, batho bao re phelago le bona ba ka re kgothaletša go dira se se fapanego, ba bolela gore motho o swanetše go “tima mollo ka mollo.” Lega go le bjalo, na ruri se se bohlale? Ge mollo o monyenyane o ka tsoga ka ntlong ya gago, na o tla o tima ka makhura goba ka meetse a go tonya? Go tšhela makhura mollong go tla dira gore o gakale, mola e le gore go tšhela meetse a go tonya go ka dira gore o time. Ka mo go swanago, Beibele e re eletša ka gore: “Phetolô e bolêta e phohliša dipêfêlô; lentšu la xo fêrêlêla le tsoša boxale.” (Die. 15:1, 18.) Nakong e tlago ge go tsoga kgopišo, ka phuthegong goba ka ntle ga yona, na re ka bona kamoo re ka bontšhago bohlale bja kgonthe ka go arabela ka tsela e boleta?—2 Tim. 2:24.

¹⁰ Go etša ge go bontšhitšwe ka mo godimo, ba bantši bao ba tutuetšwago ke moya wa lefase ga ba boleta, ga ba na khutšo, e bile ga ba iketle. Go e na le moo, go na le batho ba bantši ba lego bogale le ba ikgantšhago. Jakobo o be a lemoga se, gomme o ile a nea ditemošo gore batho ba lego ka phuthegong ba ka efoga go šilafatšwa ke moya o bjalo. Ke dilo dife tše dingwe tšeo re ka ithutago tšona go tšwa keletšong yeo a e neilego?

Dika tša Bao ba Sego Bohlale

11. Ke dika dife tšeo di thulanago le bohlale bjo bo tšwago go Modimo?

¹¹ Jakobo o ngwadile ka potego mabapi le dika tšeo di thulanago ka go lebanya le bohlale bjo bo tšwago go Modimo. (Bala Jakobo 3:14) Lehufa le tshele ke dika tša nama, e sego tša moya. Ela hloko seo se diregago ge dikgopolo tša nama di tšwela pele di le gona. Dihlopha tše tshela tša bao go thwego ke Bakriste di laola dikarolo tša Kereke ya Sepulchre e Kgethwa kua Jerusalema, yeo go naganwago gore e agilwe lefelong leo Jesu a bolailwego le go bolokwa go lona. Tswalano ya bona e be e dutše e le ya ditshele tše di sa felego. Ka 2006, makasine wa Time o ile wa bolela ka boemo  bjoo bo diregilego pejana ge baitlami ba moo ba be “ba fetša diiri tše dintši ba fošana ka noga e phela, . . . ba bethana ka dihlomapone tše dikgolo.” Go se botane ga bona ke mo gogolo moo e lego gore senotlelo sa kereke se swarwa ke Momoseleme.

12. Go ka direga’ng ge bohlale bo se gona?

¹² Dika tše bjalo tše feteletšego tša ditshele ruri ga se tša swanelwa go ba gona ka phuthegong ya Bokriste bja therešo. Lega go le bjalo, go se phethagale ka dinako tše dingwe go dirile gore ba bangwe ba bontšhe manganga dikgopolong tša bona. Seo se ka lebiša diphapanong le ditsheleng tše itšego. Moapostola Paulo o ile a lemoga se ka phuthegong ya Korinthe, ka gona o ngwadile gore: “Ge go e-na le lehufa le tshele gare ga lena, na ga le ba nama, gomme na ga le sepele kamoo batho ba sepelago ka gona?” (1 Bakor. 3:3) Boemo bjoo bjo bo nyamišago bo bile gona ka phuthegong ye lebaka le itšego la nako lekgolong la pele la nywaga. Ka gona, re nyaka go hlokomela gore moya o bjalo ga o tsene ka phuthegong lehono.

13, 14. Nea mehlala ya kamoo moya wa nama o ka bontšhwago ka gona.

¹³ Moya o bjalo o ka šwahlela bjang? O ka thoma ka ditsela tše dinyenyane. Ka mohlala, ge Holo ya Mmušo e agwa, go fapana ga dikgopolo go ka ba gona mabapi le gore dilo di dirwe bjang. Ngwanabo rena yo mongwe a ka tsoša tshele ge kgopolo ya gagwe e sa amogelwe, mohlomongwe a thoma go sola phatlalatša diphetho tšeo di dirilwego. Mohlomongwe a ka ba a gana go tšwela pele a šoma moo! Motho yo a dirago bjalo o tla be a lebala gore go phetha mošomo woo o akaretšago phuthego gantši go ithekgile kudu ka moya wa khutšo wa phuthego go feta mekgwa e itšego yeo e swanetšego go latelwa. Jehofa o šegofatša moya wa boleta, e sego wa ditshele.—1 Tim. 6:4, 5.

¹⁴ Mohlala o mongwe e ka ba ge bagolo ka phuthegong ba lemoga gore mogolo yo mongwe, le ge a hlanketše ka nywaga e mentši, ga bjale ga a sa fihlelela ditshwanelego tša Mangwalo. A lemoga gore ngwanabo rena yoo o neilwe keletšo e lebanyago nakong e fetilego eupša a paletšwe ke go kaonefatša, molebeledi wa tikologo yo a etetšego o dumelelana le seo gomme o tlatša kgopelo ya gore a se sa ba mogolo. Ngwanabo rena yoo o tla lebelela seo bjang? Na o tla amogela phetho ya bagolo le keletšo ya Mangwalo ka moya wa boikokobetšo le boleta le go ikemišetša go fihlelela ditshwanelego tša Mangwalo gore a tle a hlankele gape? Goba na o tla boloka sekgopi le go ba le lehufa ka ge a se sa ba le tokelo ya gagwe ya pele? Ke ka baka la’ng ngwanabo rena a itshwara eka ke mogolo, mola ge e le gabotse e se yena? E tla ba gabohlale gakaakang go bontšha boikokobetšo le kwešišo!

15. Ke ka baka la’ng o nagana gore keletšo e buduletšwego ya Jakobo 3:15, 16 e bohlokwa kudu?

¹⁵ Ke therešo gore go na le ditsela tše dingwe tšeo moya wo o ka bontšhwago ka tšona. Eupša go sa šetšwe boemo bjoo bo ka tšwelelago, re swanetše go katanela go efoga dika tše bjalo. (Bala Jakobo 3:15, 16) Morutiwa Jakobo o ile a re dika tše bjalo ke tša “lefase” ka baka la gore ke tša nama, e sego tša moya. Ke tša “bophoofolo” ka kgopolo ya gore di bakwa ke ditshekamelo tša nama, tše di swanago le dika tšeo di bontšhwago ke diphoofolo tša go se nagane. Dika tše bjalo ke tša “botemona,” ka ge di bontšha tshekamelo ya lenaba la  Modimo la moya. Ruri ga se gwa swanela gore Mokriste a bontšhe dika tše bjalo!

16. Ke diphetogo dife tšeo re ka nyakago go di dira, gona re ka atlega bjang go dira bjalo?

¹⁶ Setho se sengwe le se sengwe ka phuthegong se swanetše go itlhahloba le go leka go fediša dika tše bjalo. Bjalo ka barutiši ka phuthegong, balebeledi ba swanetše go ela hloko go nyakega ga gore ba fediše dika tše sa kgahlišego. Ga go bonolo go atlega go se ka baka la go se phethagale ga rena le tutuetšo ya lefase le. Go dira bjalo go ka swantšhwa le go leka go namela thaba e nago le maraga le e thelelago. Ge go se na seo re ka itshwarelelago ka sona, re ka thelela ra boela morago. Lega go le bjalo, ge re kgomarela ka go tia keletšo yeo e hwetšwago ka Beibeleng, gotee le ka thušo yeo e newago ke phuthego ya Modimo ya lefaseng ka bophara, re ka tšwela pele.—Ps. 73:23, 24.

Dika Tšeo ba Bohlale ba Nyakago go di Bontšha

17. Gantši ba bohlale ba arabela bjang ge ba kopana le bobe?

¹⁷ Bala Jakobo 3:17. Re ka holwa ke go ela hloko dika tše dingwe tšeo di tlišwago ke go bontšha “bohlale bjo bo tšwago godimo.” Go ba bao ba sekilego go akaretša go se šilafale ditirong le maikemišetšong a rena. Re swanetše go gana dilo tše mpe gatee-tee. Go dira bjalo go swanetše go itiragalela. Mohlomongwe motho yo mongwe o ile a leka go go kgotla ka monwana ka leihlong. Gatee-tee o ile wa tšhabiša hlogo goba wa thiba ka letsogo. Go a itiragalela; ga se selo seo o swanetšego go nagana ka sona pele. Go swanetše go ba bjalo le ge re lekega go dira bobe. Go seka ga rena le letswalo leo le tlwaeditšwego ka Beibele di swanetše go re tutueletša go gana se se fošagetšego. (Baroma 12:9) Beibele e nea mehlala ya bao ba ilego ba arabela ka tsela ye, ba bjalo ka Josefa le Jesu.—Gen. 39:7-9; Mat. 4:8-10.

18. Go bolela’ng (a) go ba le khutšo? (b) go ba badira-khutšo?

¹⁸ Le gona bohlale bjo bo tšwago go Modimo bo nyaka gore re be badira-khutšo. Se se akaretša go efoga go ba bogale, go ba ntwa-dumela goba go dira ditiro tšeo di ka šitišago khutšo. Jakobo o godiša taba ge a bolela gore: “Peu ya seenywa sa toko e bjalwa tlase ga maemo a khutšo bakeng sa bao ba dirago khutšo.” (Jak. 3:18) Hlokomela polelwana “bao ba dirago khutšo.” Ka phuthegong, na re tsebja re le badira-khutšo goba basenya-khutšo? Na gantši re ba le diphapano le ba bangwe, re kgopišega ka pela goba go kgopiša ba bangwe? Na re gapeletša gore ba bangwe ba amogele kamoo re lego ka gona, goba na re šoma ka boikokobetšo go lahla dika tša rena tše ba bangwe ba hwetšago di kgopiša e le ka kgonthe? Na re tsebja re le ba ikgafago bakeng sa go godiša khutšo ka go lebalela ka pela le go hlokomologa diphošo? Go itlhahloba ka potego go ka re  thuša go bona ge e ba go bontšha ga rena bohlale bjo bo tšwago go Modimo tabeng ye go swanetše go kaonefatšwa.

19. Ke bjang motho a ka tsebjago e le yo a leka-lekanego?

¹⁹ Jakobo o akareditše go ba yo a naganelago ge a hlalosa seo se bontšhago go ba le bohlale bjo bo tšwago godimo. Na re tsebja ka go amogela dikgopolo tša ba bangwe ge go sa akaretšwe molao wa motheo wa Mangwalo, re sa akgofele go phegelela gore dilo di dirwe ka tsela ya rena? Na re tsebja ka go ba batho ba boleta le ba batamelegago gabonolo? Tše ke dipontšho tša gore re ithutile go ba ba leka-lekanego.

20. Mafelelo e tla ba afe ge re bontšha dika tša Modimo tšeo di ahla-ahlilwego?

²⁰ A boemo bjo bo kgahlišago gakaakang bjo bo ka bago gona ka phuthegong ge bana babo rena le dikgaetšedi ba katanela go bontšha dika tša Modimo tšeo Jakobo a ngwadilego mabapi le tšona! (Ps. 133:1-3) Go ba bonolo, go ba badira-khutšo le go ba ba leka-lekanego ge re dirišana le ba bangwe ka kgonthe go tla dira gore go be le ditswalano tše di kaonafetšego le gona go tla bontšha gore re na le “bohlale bjo bo tšwago godimo.” Nakong e tlago re tla ahla-ahla kamoo go ithuta go lebelela ba bangwe kamoo Jehofa a ba lebelelago ka gona go ka re thušago tabeng ye.

[Mongwalo wa tlase]

Na o ka Hlalosa?

• Ke’ng seo se dirago gore Mokriste a be bohlale e le ka kgonthe?

• Re ka kaonefatša bjang go bontšha ga rena bohlale bjo bo tšwago go Modimo?

• Ke dika dife tšeo di bonwago go bao ba sa bontšhego “bohlale bjo bo tšwago godimo”?

• Ke dika dife tšeo o ikemišeditšego go di hlagolela kudu?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 23]

Ke bjang diphapano di ka tsogago lehono?

[Seswantšho go letlakala 24]

Na go fo itiragalela gore o gane bobe?