Ba Lekatana, Eupša ga se ba Lebalwa

MOAPOSTOLA PAULO o eleditše Bakriste-gotee gore: “Anke re direleng bohle botse, eupša kudu-kudu re bo direleng bao ba tswalanego le rena tumelong.” (Bagal. 6:10) Lehono re sa dutše re latela tlhahlo ye yeo e buduletšwego gomme re tsoma ditsela tša go direla badumedi-gotee le rena botse. Gare ga bao ba hlokago tlhokomelo e lerato le bao ba swanelwago ke yona go tšwa phuthegong ya Bokriste ke bana babo rena le dikgaetšedi ba ba rategago ba tšofetšego, bao ba dulago mafelong a batšofadi bao ba sa kgonego go itlhokomela.

Ee, go tlwaelegile dinageng tše dingwe gore malapa a hlokomele batšofadi ka gae. Lega go le bjalo, dinageng tše dingwe batšofadi ba bantši gantši ba ithekgile ka tlhokomelo e newago mafelong a batšofadi. Go thwe’ng ka Bakriste ba tšofetšego bao ba dulago mafelong a batšofadi? Ba lebeletšana le mathata afe? Ba ka swaragana bjang le boemo ge e ba ba sa thekgwe ke ditho tša lapa? Phuthego ya Bokriste e ka ba thuša bjang? Le gona re holega ka ditsela dife ge re ba etela ka mehla?

Ditlhohlo Tšeo go Lebeletšanwago le Tšona Mafelong a Batšofadi

Ge Bakriste bao ba tšofetšego ba hudugela mafelong a batšofadi, ba ka ikhwetša ba le tšhemong ya phuthego yeo ba sego ba tlwaelana le yona. Ka baka leo, Dihlatse tša lefelong leo di ka no se nagane ka go dula di ba etela. Go oketša moo, mafelong a batšofadi, ba ka no ba ba dikologilwe ke  batho bao ba nago le ditumelo tše di fapanego le tša bona. Seo se ka dira gore Dihlatse-gotee le rena tšeo di tšofetšego di ikhwetše di le boemong bjo thata.

Ka mohlala, dinageng tše dingwe, mafelo a go hlokomela batšofadi a rulaganya ditirelo tša bodumedi tšeo di swarelwago lefelong leo. Mohlokomedi yo mongwe o itše: “Dihlatse tše dingwe tše di tsofetšego tšeo di sa kgonego go bolela ka mo go kwagalago di ile tša išwa ditirelong tša kereke ka setulo sa digole ntle le go botšišwa ge e ba di ka rata go dira bjalo.” Go feta moo, bašomi ba mafelong a batšofadi gantši ba diriša matšatši a matswalo, Keresemose goba matšatši a Paseka bakeng sa go dira gore batšofadi ba fetoše tsela yeo ba tlwaetšego go dira dilo ka yona. Dihlatse tše dingwe tšeo di lego mafelong a batšofadi di ile tša ba tša newa dijo tšeo matswalo a tšona a sa dumelego gore di di je. (Dit. 15:29) Ge re dula re etela bana babo rena le dikgaetšedi bao ba tšofetšego, re tla kgona go ba thuša go swaragana le mathata a bjalo.

Thekgo e Tšwago Phuthegong

Bakriste ba pele ba ile ba lemoga boikarabelo bja bona mabapi le batšofadi ge ba be ba bona gore ga ba na malapa ao a tla ba hlokomelago. (1 Tim. 5:9) Ka mo go swanago, balebeledi lehono ba dula ba ntšhitše mahlo dinameng go kgonthišetša gore batšofadi bao ba dulago mafelong a batšofadi a tikologong ya gabo bona ga ba hlokomologwe. * Mogolo yo a bitšwago Robert o re: “E tla ba mo gobotse ge balebeledi  ba Bakriste ka bobona ba ka etela batšofadi go bona gore ba tsogile bjang le go rapela le bona. Phuthego e ka dira mo gontši go hlokomela dinyakwa tša bona.” Ge e ba re beela nako ka thoko bakeng sa go etela batšofadi ba, re bontšha gore re kwešiša gore go hlokomela bao ba hlokago thušo go bohlokwa kudu mahlong a Jehofa.—Jak. 1:27.

Ge go nyakega, bagolo ka go rata ba rulaganya go thuša bana babo bona le dikgaetšedi bao ba lego mafelong a go hlokomela batšofadi. Robert o re se sengwe sa dilo tše di nyakegago e ka ba gore, “Re swanetše go kgothaletša bana babo rena le dikgaetšedi bao ba tšofetšego gore ba be gona dibokeng tša Bokriste ge e ba ba kgona go dira bjalo.” Lega go le bjalo, go bao ba ka se kgonego go sepela go ya Holong ya Mmušo, bagolo ba ka dira ditokišetšo tše dingwe. Jacqueline, yo a lego magareng ga nywaga ya bo-80 e bile a swerwego ke bolwetši bjo šoro bja marapo, o theetša diboka ka mogala. O re: “Ke holega kudu ka go theetša diboka ge di dutše di tšwela pele. Nka se ke ka di foša go sa šetšwe seo se ka diregago!”

Ge e ba Mokriste yo a tšofetšego a sa kgone go theetša diboka ka mogala, bagolo ba ka rulaganya gore lenaneo la diboka le gatišwe. Motho yo a išago lenaneo le le gatišitšwego go ngwanabo rena goba kgaetšedi lefelong la batšofadi a ka diriša sebaka seo go ba le poledišano e kgothatšago le motšofadi yoo. Molebeledi yo mongwe o re: “Go boledišana le bana babo rena le dikgaetšedi bao ba tšofetšego ka ditho tše dingwe tša phuthego go dira gore ba ikwe ba sa dutše ba le karolo ya lapa la rena la moya.”

Dula o Boledišana le Bona

Go a kwagala gore batšofadi ba bantši ba gateletšwa le go ferekanywa ke go hudugela mafelong a go hlokomela batšofadi. Ka baka leo, ba bangwe ba thoma go ipea lekatana. Lega go le bjalo, ge e ba re etela bana babo rena le dikgaetšedi bao ba tšofetšego kapejana ka morago ga go huduga ga bona gomme re tšwela pele re ba thekga, re tla ba thuša kudu gore ba ikwe ba e-na le khutšo ya ka gare e bile ba thabile.—Die. 17:22.

Ge e ba bana babo rena le dikgaetšedi bao ba tšofetšego ba fela ba lahlegelwa ke kgopolo goba ba sa kwe gabotse goba ba e-ba le mathata a mangwe ao a ba paledišago go bolela, ba bangwe ba ka phetha ka gore go ba etela ga go na mohola. Lega go le bjalo, maiteko a rena a go tšwela pele re ba etela, go sa šetšwe kamoo go ka bago thata ka gona go boledišana le bona, a bontšha gore re tšwela pele re ‘etelela pele go bontšheng kgodišo’ go badumedi-gotee le rena. (Baroma 12:10) Ge e ba ngwanabo rena yo a tšofetšego a thoma go ba le bothata bja go lebala, re ka mo kgothaletša go laodiša diphihlelo tša kgale—gaešita le tša go tloga bjaneng—goba ra mo kgopela go re botša kamoo a ilego a hwetša therešo ya Beibele ka gona. Re ka dira’ng ge e ba a palelwa ke go bolela mantšu a swanetšego? A re theetšeng ka go se fele pelo, gomme ge e ba go swanetše, re bolele mantšu a mabedi goba a mararo ao re ka bago re nagana gore o a lebetše, goba mohlomongwe ka boripana re boeletše kgopolo ya seo a se bolelago gomme re mo kgothaletše go tšwela pele. Ge e ba a gakanegile goba a palelwa ke go tšwela pele a bolela e bile go le thata gore re mo kwešiše, re ka leka go kwešiša seo a se bolelago ka go theetša ka kelohloko segalo sa lentšu la gagwe.

Ge e ba go se sa hlwa go kgonega gore re boledišane le yena ka molomo, go ka dirišwa mekgwa e mengwe. Laurence, e lego kgaetšedi wa mmulamadibogo, o dula a etela Madeleine, e lego kgaetšedi wa Mokriste wa nywaga e 80 yo a se sa hlwago a kgona go bolela. Laurence o hlalosa kamoo a boledišanago le yena ka gona, o re: “Ke swara seatla sa Madeleine ge re dutše re rapela gotee. Ge re dutše re rapela, o tiiša seatla sa-ka go se nene le go ponya-ponya bakeng sa go bontšha tebogo ya go ba ga rena le dinako tše di kgahlišago.” Go swara diatla tša bagwera ba rena bao ba tšofetšego goba go ba gokarela ka go tšwa pelong ruri go ka dira gore ba kgothale.

Go ba Gona ga Gago go Bohlokwa

Go dula o etela batšofadi go ka tutuetša mohuta wa tlhokomelo yeo ba e hwetšago. Danièle, yo a bego a dula a etela Dihlatse-gotee le yena mafelong a batšofadi ka nywaga e ka bago e 20 o re: “Ge bao ba šomago mafelong a batšofadi ba lemoga gore motho o dula a etelwa, ba mo hlokomela bokaone.” Robert, yo a tsopotšwego ka mo godimo o re: “Go na le kgonagalo e kgolo ya gore bahlokomedi ba theetše motho yo a dulago a etela batšofadi ba. Motho yo a etelago ka sewelo a ka no se  hlompšhe ka tsela e swanago.” Ka ge gantši baoki ba dirišana le malapa ao a sa kgotsofalego, ba tšeela godimo ditebogo tše di tšwago go bao ba etilego. Go oketša moo, ge e ba re hlagolela tswalano e botse le bahlokomedi, ba ka thoma go hlompha ditekanyetšo le ditumelo tša Hlatse e tšofetšego yeo ba e hlokometšego.

Le gona, re ka hlagolela tswalano e botse le bašomi ka go nea thušo medirong e bonolo. Mafelong a mangwe, bothata bjo bo tšwelago pele bja go hlaela ga bašomi bo fokotša mokgwa o mobotse wa go hlokomelwa ga batšofadi. Rébecca, yo e lego mohlokomedi o re: “Dinako tša dijo ke dinako tša leema-ema. Ka gona, tše e ka ba dinako tše dibotse tša go etela bagwera ba rena le go ba thuša go ja.” Ga se ra swanela go dika-dika go kgopela ditšhišinyo tša bahlokomedi mabapi le kamoo re ka thušago ka gona.

Ge re dula re etela lefelo la go hlokomela batšofadi, re tla kgona go bona seo ngwanabo rena goba kgaetšedi yo a tšofetšego a se nyakago gomme re ka gata mogato wa pele wa go mo nea dilo tšeo a di nyakago. Ka mohlala, re ka kgona go botsefatša phapoši ya gagwe ka diswantšho tša batho bao a ba ratago goba diswantšho tše di thadilwego ke bana. Re naganne ka boiketlo bja gagwe, re ka mo tlela le seaparo se borutho goba ditlabakelo tše sego kae tšeo a ka di dirišago ge a hlapa. Ge lefelo leo le e-na le serapana, na re ka tšwela ka ntle le bagwera ba rena gore ba bethwe ke moya? Laurence, yo a tsopotšwego pejana o re: “Madeleine o dula a fagahletše diketelo tša-ka tša beke le beke. Ge ke e-tla le bana, gatee-tee o a myemyela gomme mahlo a gagwe a thoma go phadima!” Go gata mogato wa pele ka tsela e swanago go ka dira phapano e kgolo go bao ba dulago mafelong a go hlokomela batšofadi.—Die. 3:27.

Go Holana

Go dula re etela motho yo a tšofetšego go ka leka “go ba ga kgonthe ga lerato la [rena].” (2 Bakor. 8:8) Ka tsela efe? Go ka re nyamiša go bona mogwera wa rena a tšwela pele a fokola. Laurence o dumela ka gore: “Mathomong, boemo bjo bo fokolago bja Madeleine bo ile bja nkgoma kudu moo ke bego ke lla ka morago ga ketelo e nngwe le e nngwe. Eupša ke ile ka ithuta gore thapelo e tšwago pelong e ka re thuša go fenya dipoifo le go ba bao ba kgothatšago kudu.” Robert o na le nywaga e mentši a etela ngwanabo rena wa Mokriste yo a bitšwago Larry yo a swerwego ke bolwetši bja Parkinson. Robert o re: “Larry o kgomilwe kudu ke bolwetši bja gagwe moo ke feleletšago ke sa kwe seo a se bolelago. Eupša ge re rapela gotee, ke sa dutše ke kgona go kwa gore o na le tumelo.”

Ge re etela badumedi-gotee le rena bao ba tšofetšego, ga re thuše bona feela eupša le rena re a holega. Boikemišetšo bja bona bja go dula ba le kgaufsi le Jehofa mola ba dutše ba phela le batho bao ba nago le ditumelo tše di sa swanego go re ruta go ba le tumelo le go bontšha sebete. Go fagahlela ga bona go hwetša dijo tša moya go sa šetšwe go ba le mathata a go se kwe gabotse le go se bone gabotse go gatelela gore “motho a ka se phele ka senkgwa feela, eupša o tla phela ka polelo e nngwe le e nngwe e tšwago molomong wa Jehofa.” (Mat. 4:4) Ka go thabišwa ke dilo tše bonolo, tše bjalo ka go bona ngwana a myemyela goba go ja dijo gotee le bona, batšofadi ba re gopotša gore re swanetše go kgotsofatšwa ke seo re nago le sona. Go rata ga bona ditekanyetšo tša moya go ka re thuša go ipeela dilo tšeo di tlago pele bophelong.

Ka kgonthe, phuthego ka moka e holwa ke thekgo yeo re e neago batšofadi. Ke ka baka la’ng go le bjalo? Ka ge bao ba fokolago mmeleng ba ithekgile kudu ka lerato la borwarre, ba nea phuthego dibaka tša go bontšha kwelobohloko ka mo go oketšegilego. Ka baka leo, ka moka ga rena re swanetše go lebelela go hlokomela batšofadi, gaešita le ka nako e telele, e le karolo ya go hlankelana. (1 Pet. 4:10, 11) Ge e ba bagolo ba etelela pele modirong wo, ba tla thuša ditho tše dingwe tša phuthego go bona gore karolo ye ya modiro wa Bokriste ga se ya swanela go hlokomologwa le ka mohla. (Hesek. 34:15, 16) Ka go ba thekga ka go rata le go tutuetšwa ke lerato, re kgonthišetša Bakriste-gotee le rena bao ba tšofetšego gore ga se ba lebalwa!

[Mongwalo wa tlase]

[Mantšu a ipiletšago a tsopotšwego go letlakala 28]

“Ge bao ba šomago mafelong a batšofadi ba lemoga gore motho o dula a etelwa, ba mo hlokomela bokaone”

[Seswantšho go letlakala 26]

Dithapelo tša rena tše di tšwago pelong di ka thuša Hlatse-gotee e tšofetšego go ba le khutšo ya ka gare gape

[Seswantšho go letlakala 26]

Dipontšho tša rena tša lerato di tla matlafatša badumedi-gotee le rena bao ba tšofetšego