Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgetha go Hlankela Jehofa o sa le yo Mofsa

Kgetha go Hlankela Jehofa o sa le yo Mofsa

Kgetha go Hlankela Jehofa o sa le yo Mofsa

“Tšwela pele dilong tše o ithutilego tšona gomme wa kgodišwa gore o di dumele.”—2 TIM. 3:14.

1. Jehofa o lebelela bjang tirelo ya bafsa ba gagwe ba Dihlatse?

TIRELO e kgethwa ya bafsa ke e bohlokwa kudu go Jehofa moo e lego gore o ile a budulela boporofeta bja mabapi le bona. Mopsalme o opetše ka gore: “Mohla Ò e-tšwa dirá, sethšaba sa xaxo se tlo ithapa; ba bafsa ba xaxo ba tlo thšêpa ka tše kxêthwa bo-ka phoka ngwana wa mahuba.” (Ps. 110:3) Ee, Jehofa o tšeela godimo kudu bafsa bao ba ikemišeditšego go mo hlankela.

2. Ke tutuetšo efe lehono yeo bafsa ba e hwetšago go tšwa lefaseng ya mabapi le bokamoso bja bona?

2 Lena bafsa ba lego ka phuthegong ya Bokriste, na le ineetše go Jehofa? Ba bantši ba ka thatafalelwa ke go dira kgetho ya go hlankela Modimo wa therešo. Beng ba dikgwebo, barutiši gomme ka dinako tše dingwe le ba leloko gotee le bagwera ba šušumeletša bafsa gore ba ipeele dipakane tša go phegelela dilo tše di bonagalago. Ge bafsa ba phegelela dipakane tša moya, lefase gantši le a ba kwera. Eupša therešo ke gore go hlankela Modimo wa therešo ke tsela e kaone-kaone ya bophelo yeo o ka e phegelelago. (Ps. 27:4) Mabapi le se, ela hloko dipotšišo tše tše tharo: Ke ka baka la’ng o swanetše go hlankela Modimo? O ka atlega bjang ge o phela bophelo bja boineelo go Modimo go sa šetšwe seo ba bangwe ba ka se bolelago goba go se dira? Ke dibaka dife tše di kgahlišago tša tirelo e kgethwa tšeo di ka go bulegelago?

O Swanetše go Hlankela Jehofa

3. Tlholo ya Jehofa e swanetše go re kgoma bjang?

3 Ke ka baka la’ng o swanetše go hlankela Modimo wa therešo le yo a phelago? Kutollo 4:11 e nea lebaka le legolo la go dira bjalo ge e re: “Jehofa, wena Modimo wa rena o swanelwa ke go amogela letago, kgodišo le matla, gobane o bopile dilo ka moka, gomme di bile gona le go bopša ka baka la thato ya gago.” Jehofa ke Mmopi yo a kgahlišago kudu wa dilo ka moka tšeo di lego gona. Ruri lefase ke le lebotse! Mehlare, matšoba, diphoofolo, mawatle, dithaba gotee le diphororo—Jehofa o di dirile ka moka. Psalme 104:24 e re: “Lefase le tletše dibopiwa tša [Modimo].” Ruri re ka leboga gore Jehofa ka lerato o re file mebele le menagano yeo e re kgontšhago go thabela lefase le dilo tše dibotse tše di lego go lona! Na tebogo e tšwago pelong ya go leboga tlholo e makatšago ga se ya swanela go re dira gore re nyake go mo hlankela?

4, 5. Ke ditiro dife tša Modimo tšeo di ilego tša batametša Jošua kgaufsi le Jehofa?

4 Lebaka le lengwe la go hlankela Jehofa le hwetšwa mantšung a moetapele wa Moisiraele e lego Jošua. Ge a be a le kgaufsi le go hwa, Jošua o boditše batho ba Modimo gore: “Lena a nkê Le lemoxeng ka pelo ka moka le ka môya ka moka, xe xo sa ka xwa hlaêla le setee sa tše botse tše Morêna Modimo wa lena a Le boletšexo ka tšôna; ka moka di tšweletše.” Jošua o be a ka bolela bjang seo?—Još. 23:14.

5 Bjalo ka ngwana yo a goletšego Egipita, Jošua o swanetše go ba a ile a kwa ka kholofetšo ya Jehofa ya go fa Baisiraele naga ya bona ka noši. (Gen. 12:7; 50:24, 25; Ek. 3:8) Ke moka Jošua o ile a bona ge Jehofa a thoma go phethagatša kholofetšo yeo ka go otla Egipita ka Dikotlo tše Lesome le ka go gapeletša Farao yo hlogo-thata go lokolla Baisiraele. Jošua o be a le gare ga bao ba ilego ba phološwa Lewatleng le Lehwibidu, le gona o ile a bogela ge lewatle leo le be le metša Farao le madira a gagwe. Nakong ya leeto le letelele la “lešokeng le lexolo le le šiišaxo” la Leganateng la Sinai, Jošua o ile a bona kamoo Jehofa a bego a nea Baisiraele tšohle tšeo ba bego ba di nyaka. Ga go le o tee yoo a ilego a hwa ka baka la lenyora goba tlala. (Doit. 8:3-5, 14-16; Još. 24:5-7) Ge go be go fihla nako ya gore Baisiraele ba fenye ditšhaba tše matla tša Bakanana le go dula Nageng ya Kholofetšo, Jošua o ile a bona kamoo yena le Baisiraele ba bangwe ba ilego ba thekgwa ka gona modirong woo ke Modimo yoo ba bego ba mo rapela.—Još. 10:14, 42.

6. Ke’ng seo se tla go thušago go hlagolela kganyogo ya go hlankela Modimo?

6 Jošua o be a tseba gore Jehofa o be a phethagaditše dikholofetšo tša Gagwe. Ka baka leo, Jošua o itše: “Xe e le nna le ba lapa la-ka, rena re dirêla Morêna.” (Još. 24:15) Go thwe’ng ka wena? Ge o nagana ka dikholofetšo tšeo Modimo wa therešo a šetšego a di phethagaditše le ka tšeo a sa tlago go di phethagatša, na o kganyoga go mo hlankela go swana le ge Jošua a dirile?

7. Ke ka baka la’ng go kolobetšwa meetseng e le mogato o bohlokwa wo o swanetšego go gatwa?

7 Go naganišiša ka mediro ya Jehofa ya tlholo le ka dikholofetšo tša gagwe tšeo di kgahlišago le tše di ka botwago ga se gwa swanela go fo go šušumeletša go ineela go Jehofa eupša gape go swanetše go go tutueletša go bonagatša boineelo bjoo ka kolobetšo ya meetseng. Kolobetšo ke mogato o bohlokwa kudu woo o swanetšego go gatwa ke bao ba nyakago go hlankela Modimo. Jesu, Mohlala wa rena, o bontšhitše se gabotse. Pejana ga ge a ka thoma modiro wa gagwe bjalo ka Mesia, o ile a itšweletša go Johane Mokolobetši gore a kolobetšwe. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a gata mogato woo? O ile a bolela ka morago gore: “Ke theogile legodimong, e sego go tlo dira thato ya-ka, eupša go dira thato ya yo a nthomilego.” (Joh. 6:38) Jesu o ile a kolobetšwa, e le ge a bontšha gore o ineela go direng thato ya Tatagwe.—Mat. 3:13-17.

8. Ke ka baka la’ng Timotheo a ile a kgetha go hlankela Modimo, gona o ka swanelwa ke go dira’ng?

8 Gape, ela hloko mohlala wa Timotheo, mofsa wa Mokriste yoo Jehofa a ilego a feleletša ka go mo nea modiro o mogolo le ditokelo tše dintši tša tirelo. Ke ka baka la’ng Timotheo a ile a dira phetho ya go hlankela Modimo wa therešo? Beibele e re botša gore ‘o ile a ithuta dilo gomme a kgodišwa gore a di dumele.’ (2 Tim. 3:14) Ge e ba o ithutile Lentšu la Modimo gomme wa kgodišwa gore o dumele gore dithuto tša lona ke therešo, o boemong bjo bo swanago le bja Timotheo. O swanetše go dira phetho gona bjale. O re’ng o sa bolele le batswadi ba gago mabapi le seo o nyakago go se dira? Bona gotee le bagolo ba phuthego, ba ka go thuša go kwešiša ditshwanelego tša Mangwalo tša kolobetšo.—Bala Ditiro 8:12.

9. Batho ba bangwe ba ka ikwa bjang ge o kolobetšwa?

9 Go kolobetšwa ga gago e tla ba mathomo-mayo a mabotse a go hlankela Modimo wa therešo. Ka go gata mogato wo, o tsena lebelong le letelele leo meputso ya lona e lego bophelo bjo bo sa felego le lethabo leo le tlišwago ke go dira thato ya Modimo gona bjale. (Baheb. 12:2, 3) Le gona o tla thabiša ditho tša lapa la gago le bagwera ka phuthegong ya Bokriste bao ba šetšego ba le lebelong le. Se bohlokwa go feta tšohle, o tla dira gore pelo ya Jehofa e thabe. (Bala Diema 23:15.) Ke therešo gore ba bangwe ba ka no se kwešiše lebaka la gore o kgethe go hlankela Jehofa, gomme ba ka belaela phetho ya gago. Ba ka ba ba go ganetša. Eupša o ka lebeletšana le ditlhohlo tše bjalo ka katlego.

Ge ba Bangwe ba go Belaela Goba ba go Ganetša

10, 11. (a) Ke dipotšišo dife tšeo batho ba ka go botšišago tšona mabapi le phetho ya gago ya go hlankela Modimo? (b) O ka ithuta’ng tseleng yeo Jesu a bego a araba dipotšišo tša mabapi le borapedi bja therešo?

10 Phetho ya gago ya go hlankela Jehofa e ka makatša barutwana-gotee le wena, baagišani gotee le ba leloko. Ba ka go botšiša gore ke ka baka la’ng o kgethile go latela tsela ye le go go botšološiša ka ditumelo tša gago. O swanetše go arabela bjang? Goba gona, o swanetše go hlahloba kgopolo ya gago le maikwelo e le gore o ka kgona go ba hlalosetša mabaka a go dira phetho yeo. Le gona, ge o araba dipotšišo mabapi le ditumelo tša gago, ke mohlala ofe woo o ka o latelago go feta go latela mohlala wa Jesu?

11 Ge baetapele ba bodumedi ba be ba botšološiša Jesu mabapi le tsogo, o ile a lebiša tlhokomelo ya bona lengwalong leo ba bego ba sa ka ba le ela hloko. (Ek. 3:6; Mat. 22:23, 31-33) Ge yo mongwe wa bamangwalo a be a mmotšiša gore molao o mogolo ke ofe, Jesu o ile a mo tsopolela ditemana tša Beibele tše swanetšego. Monna yoo o ile a kgahlwa ke karabo ya Jesu. (Lef. 19:18; Doit. 6:5; Mar. 12:28-34) Go diriša ga Jesu Mangwalo le tsela ya gagwe ya go bolela go ile gwa baka “karogano lešabeng mabapi le yena,” gomme baganetši ba gagwe ga se ba ka ba kgona go mo gobatša. (Joh. 7:32-46) Ge o araba dipotšišo mabapi le bodumedi bja gago, diriša Beibele gomme o arabe “ka moya o boleta le ka tlhompho e tseneletšego.” (1 Pet. 3:15) Ge e ba o sa tsebe karabo, amogela gore ga o e tsebe gomme o ithapele go dira nyakišišo. Ka morago, dira nyakišišo o diriša Watch Tower Publications Index goba Watchtower Library go CD-ROM ge e ba e hwetšagala ka leleme la geno. Ka go lokišetša gabotse, o tla ‘tseba kamoo o swanetšego go araba.’—Bakol. 4:6.

12. Ke ka baka la’ng o sa swanela go dumelela tlaišo e go nyamiša?

12 O ka no se kopane le dipotšišo feela mabapi le phetho ya gago le ditumelo tša gago. Goba gona, lenaba la Modimo, Sathane Diabolo, o laola lefase. (Bala 1 Johane 5:19.) E tla ba mo go sa kwagalego go letela theto goba kamogelo go batho bohle, le gona o ka kopana le kganetšo. Batho ba bangwe ‘ba ka bolela ka go go goboša,’ gomme ba ka no tšwela pele ba dira bjalo. (1 Pet. 4:4) Eupša gopola gore ga o noši. Jesu Kriste le yena o ile a tlaišwa. Moapostola Petro le yena o ile a tlaišwa, a ba a ngwala gore: “Baratiwa, le se ke la makatšwa ke phišo [ya tlaišego] e lego gare ga lena, ye e le diragalelago gore le lekwe, bjalo ka ge eka le be le welwa ke selo se se sa tlwaelegago. Go fapana le seo, dulang le thabile ka ge le e-na le kabelo ditlaišegong tša Kriste.”—1 Pet. 4:12, 13.

13. Ke ka baka la’ng Bakriste ba ka thaba ge ba tlaišwa?

13 Lebaka leo le dirago gore re thabe bjalo ka Bakriste ke go kgotlelela tlaišo goba kganetšo. Ka baka la’ng? Gobane go amogelwa ke lefase go tla bontšha gore o phela ka ditekanyetšo tša Sathane—e sego tša Modimo. Jesu lemošitše ka gore: “Le madimabe neng le neng ge batho ba le bolela gabotse, gobane dilo tše di swanago le tše ke tše bo-rakgolokhukhu ba bona ba di dirilego baporofeta ba maaka.” (Luka 6:26) Tlaišo e bontšha gore o galefišitše Sathane le lefase la gagwe ka gobane o hlankela Jehofa. (Bala Mateo 5:11, 12.) Le gona go “gobošwa ka baka la leina la Kriste” ke selo seo se swanetšego go re thabiša.—1 Pet. 4:14.

14. Ke botse bofe bjoo bo ka tšwelelago ge motho a dula a botegela Jehofa go sa šetšwe tlaišo?

14 Ge o dula o botegela Jehofa go sa šetšwe kganetšo, go na le bonyenyane dilo tše nne tšeo di thabišago. O nea bohlatse ka Modimo le Morwa wa gagwe. Go kgotlelela ga gago ka potego go matlafatša bana beno le dikgaetšedi ba Bakriste. Babogedi ba bangwe bao ba sa tsebego Jehofa ba ka tutueletšega go mo tsoma. (Bala Bafilipi 1:12-14.) Le gona ge o bona ka tsela yeo Jehofa a go neago matla a go kgotlelela diteko ka yona, lerato la gago go yena le a gola.

“Mojako o Mogolo” o go Bulegetše

15. Ke ‘mojako ofe o mogolo’ woo o bego o bulegetše moapostola Paulo?

15 Moapostola Paulo o ngwadile mabapi le bodiredi bja gagwe kua Efeso gore: “Ke bulegetšwe ke mojako o mogolo o išago modirong.” (1 Bakor. 16:8, 9) E be e le mojako wo o lebišago modirong o mogolo wa go bolela ditaba tše dibotse le wa go dira barutiwa motseng woo. Ka go tsena mojakong woo, Paulo o thušitše ba bantši gore ba ithute ka Jehofa le gore ba Mo rapele.

16. Mašaledi a batlotšwa a tsene bjang ka “mojako o bulegilego” ka 1919?

16 Ka 1919 Jesu Kriste yo a tagafaditšwego o ile a bea “mojako o bulegilego” pele ga mašaledi a tloditšwego. (Kut. 3:8) A ile a tsena ka mojako woo gomme a thoma go bolela ditaba tše dibotse le go ruta therešo ya Beibele ka mafolofolo go feta le ge e le neng pele. Mafelelo a bodiredi bjoo e bile afe? Ditaba tše dibotse ga bjale di fihlile mafelelong a lefase, gomme batho ba ka bago ba dimilione tše šupa ba na le kholofelo ya go hwetša bophelo bjo bo sa felego lefaseng le lefsa la Modimo.

17. O ka tsena bjang ka “mojako o mogolo o išago modirong”?

17 “Mojako o mogolo o išago modirong” o sa dutše o bulegetše bahlanka ba Jehofa ka moka. Bao ba tsenago ka wona ba hwetša lethabo le kgotsofalo ge ba dutše ba tšea karolo e kgolo modirong wa go bolela ditaba tše dibotse. Lena bafsa ba hlankelago Jehofa, le tšeela godimo gakaaka’ng tokelo yeo e sa bapišwego ya go thuša ba bangwe gore ba “be le tumelo ditabeng tše dibotse”? (Mar. 1:14, 15) Na le kile la naganišiša ka go tsenela bobulamadibogo bja go thuša goba bja ka mehla? Go aga Diholo tša Mmušo, tirelo ya Bethele le boromiwa ke dibaka tše dingwe tšeo di ka bulegelago bontši bja lena. Ka ge lefase la Sathane le kgopo le šaletšwe ke nako e kopana, go tsenela ditirelo tše tša Mmušo e ba mo go a kgofilego letšatši le lengwe le le lengwe. Na o ka tsena ka “mojako o mogolo” nako e sa le gona?

“Lekang Le Bônê Xobane Morêna ké yo Boló”

18, 19. (a) Ke’ng seo se thušitšego Dafida go ba le kganyogo e matla ya go hlankela Jehofa? (b) Ke’ng seo se bontšhago gore Dafida ga se a ka a itshola ka baka la go hlankela Modimo?

18 Mopsalme yo a buduletšwego o ile a laletša ba bangwe gore ba ‘leke gomme ba bone gore Jehofa ke yo bolo.’ (Ps. 34:8) Ge Kgoši Dafida wa Isiraele ya bogologolo e be e sa le mošemanyana wa modiši, Jehofa o ile a mo phološa tlhaselong ya dibata tša naga. Modimo o ile a mo thekga ge a be a e-lwa le Goliata gomme a mo phološa le dikotsing tše dingwe tše dintši. (1 Sam. 17:32-51; Ps. 18, mantšu a ketapele) Ka baka la botho bjo lerato bja Modimo, Dafida o ile a tutueletšega go ngwala gore: “Tše Wêna Morêna Modimo wa rena O re diretšexo tšôna ké tše ntši, ké mehlôlô, ké xo re setša. Mo-ka-Wêna xa’yô.”—Ps. 40:5.

19 Dafida o be a rata Jehofa kudu gomme o be a nyaka go Mo reta ka pelo ya gagwe ka moka le monagano. (Bala Psalme 40:8-10.) Ge nywaga e dutše e feta, Dafida ga se a ka a itshola ka baka la go fetša bophelo bja gagwe a rapela Modimo wa therešo. Go phela ka boineelo go Modimo e be e le lehumo la gagwe le legolo—mothopo o sa bapišwego wa lethabo. Dafida o boletše botšofading bja gagwe gore: “Ke Xo hloloxetšwe, Morêna Mong’a-ka; ke Xo botile xo tloxa byaneng. ’Me byale xe ke tšofala, kè le wa hlôxô-pududu, O se ntloxêlê.” (Ps. 71:5, 18) Go bota Jehofa ga Dafida le segwera sa gagwe le Yena di ile tša tia, le ge matla a mmele wa gagwe a be a fela.

20. Ke ka baka la’ng go hlankela Modimo e le tsela e kaone-kaone ya go phela bophelo bja gago?

20 Maphelo a Jošua, Dafida le Timotheo a hlatsela gore go hlankela Jehofa ke tsela e kaone-kaone ya go phela. Go phegelela dilo tše bonagalago ka nakwana lefaseng le go ka se ke gwa bapetšwa le mehola yeo o ka e hwetšago ka lebaka le letelele la go ‘hlankela Jehofa ka pelo ya gago ka moka le ka moya.’ (Još. 22:5) Ge e ba o sešo wa ineela go Jehofa ka thapelo, ipotšiše gore, ‘Ke’ng se se nthibelago go ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa?’ Ge e ba o šetše o le morapedi wa Jehofa yo a kolobeditšwego, na o ka rata go oketša lethabo la gago bophelong? Gona oketša tirelo ya gago, gomme o tšwele pele o gola moyeng. Sehlogo se se latelago se tla go bontšha ka mo o ka golago ka gona moyeng ka go latela mohlala wa moapostola Paulo.

O be o tla Araba Bjang?

• Nea mabaka a mabedi ao ka ona re swanetšego go hlankela Modimo.

• Ke’ng seo se thušitšego Timotheo go dira phetho ya go hlankela Modimo?

• Ke ka baka la’ng o swanetše go dula o tiile ge o lebeletšane le tlaišo?

• O ka bulegelwa ke dibaka dife tša tirelo?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 18]

Go hlankela Jehofa ke tsela e kaone-kaone ya go phela

[Seswantšho go letlakala 19]

Na o ka araba dipotšišo tša mabapi le tumelo ya gago?