Dilo Tšeo re Swanetšego go di Tšhabela
Dilo Tšeo re Swanetšego go di Tšhabela
“Lena bana ba marabe, ke mang a le seboditšego gore le tšhabele kgalefo e tlago?”—MAT. 3:7.
1. Ke mehlala efe e mengwe ya mabapi le go tšhaba yeo e hwetšwago ka Beibeleng?
KE’NG seo se tlago kgopolong ya gago ge o e-kwa lentšu ‘tšhaba’? Ba bangwe ka leihlo la bona la kgopolo ba ka bona lesogana la go bogega e lego Josefa le tšhabela dikgoketšo tše di gobogilego tšeo di bego di dirwa ke mosadi wa Potifara. (Gen. 39:7-12) Ba bangwe ba ka nagana ka Bakriste bao ba ilego ba tšhaba Jerusalema ka ngwaga wa 66 C.E., e le ge ba e-kwa temošo ya Jesu e rego: “Ge le bona Jerusalema e dikologilwe ke madira a hlomilego ditente, gona . . . bao ba lego Judea ba thome go tšhabela dithabeng, bao ba lego gare ga yona ba tšwe go yona, gomme bao ba lego dinakaneng ba se ke ba tsena go yona.”—Luka 21:20, 21.
2, 3. (a) Temošo yeo Johane Mokolobetši a e neilego baetapele ba bodumedi ge e le gabotse e be e e-ra go re’ng? (b) Jesu o ile a gatelela bjang temošo yeo e ilego ya newa ke Johane?
2 Mehlala yeo e boletšwego ka mo godimo e be e akaretša go tšhaba ka tsela ya kgonthe. Lehono go akgofile gore Bakriste ba therešo ba lego mo e nyakilego go ba dikarolong ka moka tša lefase, ba tšhabe ka tsela ya seswantšhetšo. Johane Mokolobetši o dirišitše lentšu ‘tšhaba’ ka kgopolo yeo. Gare ga bao ba bego ba e-tla go bona Johane, go be go e-na le baetapele ba bodumedi ba Bajuda ba go itira baloki bao ba bego ba nagana gore ga go nyakege gore ba itshole. Ba be ba nyatša batho bao ba bego ba kolobetšwa e le pontšho ya go sokologa. Ka sebete, Johane o ile a pepentšha baetapele bao ba baikaketši ka go bolela gore: “Lena bana ba marabe, ke mang a le seboditšego gore le tšhabele kgalefo e tlago? Ka gona, tšweletšang dienywa tše di swanelago boitsholo.”—Mat. 3:7, 8.
3 Johane o be a sa bolele ka go tšhaba ga kgonthe. O be a lemoša ka kahlolo e tlago, letšatši la kgalefo; gomme o ile a lemoša baetapele ba bodumedi gore ge e ba ba nyaka go phologa letšatšing leo, ba be ba swanetše go tšweletša dienywa tšeo di bontšhago gore ba a itshola. Ka morago, Jesu ka sebete o ile a latofatša baetapele ba bodumedi—go ikemišetša ga bona go bolaya go be go bontšha gore tatago bona wa kgonthe ke Diabolo. (Joh. 8:44) A gatelela temošo ya Johane ya pejana, Jesu o ile a ba bitša “bana ba marabe” gomme a botšiša gore: “Kahlolo ya Gehenna le tla e tšhabela bjang?” (Mat. 23:33) Ge Jesu a be a bolela ka “Gehenna” o be a bolela ka’ng?
4. Ge Jesu a be a bolela ka “Gehenna” o be a bolela ka’ng?
4 Gehenna e be e le moedi wo o bego o le ka ntle ga merako ya Jerusalema moo ditlakala le ditoto tša diphoofolo di bego di fišwa gona. Jesu o ile a diriša Gehenna go swantšhetša lehu la sa ruri. (Bona letlakala 27.) Potšišo ya gagwe mabapi le go efoga Gehenna e bontšhitše gore baetapele bao ba bodumedi e le sehlopha ba be ba swanelwa ke phedišo ya sa ruri.—Mat. 5:22, 29.
5. Go ya ka histori, temošo ya Johane le Jesu e ile ya phethagala bjang?
5 Baetapele ba bodumedi ba ile ba oketša dibe tša bona ka go tlaiša Jesu le balatedi ba gagwe. Ka morago, ka ge Johane le Jesu ba lemošitše, letšatši la kgalefo ya Modimo le ile la tla. Boemong bjoo, “kgalefo e tlago” e be e lebišitšwe lefelong le tee, Jerusalema le Judea, ka gona go be go ka ba bonolo go tšhaba ka tsela ya kgonthe. Kgalefo e ile ya tla ge Jerusalema le tempele ya yona di be di senywa ke madira a Baroma ka 70 C.E. “Masetlapelo” ao a be a feta selo le ge e le sefe seo se kilego sa wela Jerusalema. Ba bantši ba ile ba bolawa goba ba išwa bothopša. Se se be se šupa tshenyong e kgolo yeo e bego e tla wela bao ba ipolelago gore ke Bakriste le ba madumedi a mangwe.—Mat. 24:21.
Kgalefo e Tlago Yeo e Swanetšego go Tšhabja
6. Go ile gwa tsoga’ng phuthegong ya pele ya Bokriste?
6 Ba bangwe ba Bakriste ba pele ba ile ba fetoga bahlanogi gomme ba ba le balatedi. (Dit. 20:29, 30) Ge baapostola ba Jesu ba be ba sa phela, ba ile ba fetoga “thibelo” kgahlanong le bohlanogi bjo bjalo, eupša ka morago ga ge ba hwile, go ile gwa tsoga dihlotswana tše dintši tša Bakriste ba maaka. Lehono, go na le madumedi a makgolo a thulanago a Bokriste. Beibele e boletše e sa le pele ka go oketšega ga baruti ba Bojakane, e ba hlalosa e le sehlopha bjalo ka “motho wa go hloka molao” le “morwa wa tshenyego e lego yo Morena Jesu a tlago go mo fediša . . . le go mo fetola lefeela ka ponagatšo ya go ba gona ga gagwe.”—2 Bathes. 2:3, 6-8.
7. Ke ka baka la’ng polelwana “motho wa go hloka molao” e swanela baruti ba Bojakane?
7 Baruti ba Bojakane ga ba na molao ka gobane ba forile batho ba dimilione ka go thekga dithuto, matšatši a maikhutšo le mekgwa yeo e sa thekgwego ke Beibele. Ka go swana le baetapele ba bodumedi bao Jesu a ile a ba ahlola, barapedi ba mehleng yeno bao e lego karolo ya “morwa wa tshenyego” ba lebane le phedišo wa go se be le kholofelo ya tsogo. (2 Bathes. 1:6-9) Lega go le bjalo, batho bao ba forilwego ke baruti ba Bojakane le ke baetapele ba madumedi a mangwe a maaka ba tla diragalelwa ke’ng? Go araba potšišo ye, a re ahla-ahleng ditiragalo tšeo di ilego tša direga ka morago ga go senywa ga Jerusalema ka 607 B.C.E.
“Thšabang le Tšweng Babele”
8, 9. (a) Ke molaetša ofe wa boporofeta woo Jeremia a o boditšego Bajuda ba lego bothopša Babilona? (b) Ka morago ga ge Babilona e fentšwe ke Bameda le Baperesia, ke go tšhaba ga mohuta ofe moo go ilego gwa kgonega?
8 Moporofeta Jeremia o boletše e sa le pele ka go senywa ga Jerusalema moo go diregilego ka 607 B.C.E. O boletše gore batho ba Modimo ba tla išwa bothopša eupša ba tla bušetšwa nageng ya gabo bona ka morago ga “nywaxa e masome a šupaxo.” (Jer. 29:4, 10) Go Bajuda bao ba bego ba le bothopša Babilona, Jeremia o be a ba swaretše molaetša o bohlokwa; ba be ba swanetše go dula ba sa šilafatšwe ke bodumedi bja maaka bjoo bo bego bo le Babilona. Ka gona ba be ba tla be ba swanelega go boela Jerusalema le go tsošološa borapedi bjo bo sekilego ge nako yeo Jehofa a e beilego e fihla. Se se diregile kapejana ka morago ga ge Bameda le Baperesia ba fenya Babilona ka 539 B.C.E. Kgoši ya Peresia e lego Korese II e ile ya ntšha taelo ya gore Bajuda ba boele gae gomme ba tsošološe tempele ya Jehofa kua Jerusalema.—Esera 1:1-4.
9 Bajuda ba dikete ba ile ba diriša sebaka se gomme ba boela gae. (Esera 2:64-67) Ka go dira bjalo, ba ile ba phethagatša taelo ya Jeremia ya boporofeta yeo go bona e bego e akaretša go tšhaba ga kgonthe, go tloga lefelong le lengwe go ya go le lengwe. (Bala Jeremia 51:6, 45, 50.) Ga se Bajuda bohle bao maemo a bego a ba dumelela go tšea leeto le letelele la go boela Jerusalema le Juda. Bao ba ilego ba šala Babilona, ba bjalo ka moporofeta Daniele yo a tšofetšego, ba be ba ka šegofatšwa ke Modimo, ge feela ba be ba ka thekga borapedi bjo bo sekilego bjoo bo bego bo le Jerusalema le go se tšee karolo borapeding bja maaka bja Babilona ka dipelo tša bona ka moka.
10. Ke “makgapha” afe ao “Babilona o Mogolo” e ikarabelago ka ona?
10 Lehono, batho ba dimilione tše dikete ba akaretšwa madumeding a maaka a mehuta-huta ao a thomilego Babilona ya bogologolo. (Gen. 11:6-9) E le sehlopha, madumedi ao a bitšwa “Babilona o Mogolo, mmago bagweba-ka-mmele le wa makgapha a lefase.” (Kut. 17:5) Histori ya bodumedi bja maaka e bontšha gore ke kgale bo thekga babuši ba lefase le. A mangwe a “makgapha” ao a bakwago ke bjona, ke dintwa tše dintši tšeo di dirilego gore batho ba dimilione tše makgolo ba ‘bolawe lefaseng.’ (Kut. 18:24) “Makgapha” a mangwe a akaretša go ba le dikopano tša botona le botshadi le bana gotee le mehuta e mengwe ya dikopano tšeo di gobogilego tša botona le botshadi tšeo di dirwago ke baruti gomme di amogelwa ke baetapele ba dikereke. Na go a makatša ge kgaufsinyane Jehofa Modimo a tla fediša bodumedi bja maaka mo lefaseng?—Kut. 18:8.
11. Ke boikarabelo bofe bjoo Bakriste ba therešo ba swanetšego go bo phethagatša go ba go fihla ge Babilona o Mogolo e senywa?
11 Bakriste ba therešo, bao ba tsebago se, ba na le boikarabelo bja go lemoša ditho tša Babilona o Mogolo. Tsela e nngwe yeo ba dirago seo ka yona ke ka go phatlalatša Dibeibele le dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng tšeo di gatišwago ke “mohlanka yo a botegago le wa temogo,” yoo Jesu a mo kgethilego gore a nee “dijo tša [moya] ka nako e swanetšego.” (Mat. 24:45) Ge batho ba bontšha kgahlego molaetšeng wa Beibele, go dirwa ditokišetšo tša go ba thuša ka thuto ya Beibele. Go holofelwa gore ba tla bona go nyakega ga gore ba ‘tšhabe le go tšwa Babilona,’ pele ba šiiwa ke nako.—Kut. 18:4.
Tšhabang Medimo ya Diswantšho
12. Modimo o lebelela borapedi bja medimo ya diswantšho bjang?
12 Mokgwa o mongwe o šišimišago woo o tlwaelegilego Babilona o Mogolo ke wa go rapela diswantšho le medimo ya diswantšho. Modimo o di bitša “makxapa” le ‘medimo ya diswantšho.’ (Doit. 29:17) Bohle bao ba nyakago go kgahliša Modimo ba swanetše go phema borapedi bja diswantšho, ka go dumelelana le mantšu a Modimo a rego: “Ké Nna Morêna, ké lôna ’ina la-ka; borêna bya-ka nka se ké ka bo fa yo mongwê; le xo rêtwa xa-ka nka se xo neêle medimo ya diswanthšô.”—Jes. 42:8.
13. Ke mehuta efe ya borapedi bjo bo utegilego bja diswantšho yeo re swanetšego go tšhaba go yona?
13 Lentšu la Modimo gape le utolla mekgwa e iphihlilego ya borapedi bja diswantšho. Ka mohlala, le re go duma tša ba bangwe ke “borapedi bja medimo ya diswantšho.” (Bakol. 3:5) Lentšu go duma le bolela go kganyoga selo seo se ileditšwego, se bjalo ka selo sa motho yo mongwe. (Ek. 20:17) Morongwa yo a ilego a fetoga Sathane Diabolo o ile a hlagolela kganyogo ya go nyaka go swana le Modimo yo Godimo-dimo le gore a rapelwe. (Luka 4:5-7) Se se ile sa dira gore a rabele kgahlanong le Jehofa, a be a goketše Efa gore a dume selo seo Modimo a bego a se ileditše. Ka tsela e itšego, Adama le yena o ile a rapela medimo ya diswantšho ka go dumelela kganyogo ya gagwe ya boithati ya go se nyake go kgaogana le mosadi wa gagwe e e-ba bohlokwa go feta go kwa Tatagwe yo lerato wa legodimong. Go fapana le seo, bohle bao ba nyakago go phonyokga letšatši la kgalefo ya Modimo ba swanetše go ineela go yena ka mo go feletšego gomme ba tlogele go duma selo le ge e le sefe sa yo mongwe.
“Tšhabang Bootswa”
14-16. (a) Ke ka baka la’ng Josefa e be e le mohlala o mobotse wa boitshwaro? (b) Re swanetše go dira’ng ge e ba re e ba le kganyogo e šilafetšego ya dikopano tša botona le botshadi? (c) Re ka kgona bjang go tšhaba bootswa?
14 Bala 1 Bakorinthe 6:18. Ge mosadi wa Potifara a be a leka go mo goketša, Josefa o ile a tšhaba. A mohlala o mobotse gakaakaang woo a o beetšego Bakriste ba nyetšego le bao ba sego ba nyala! Go molaleng gore letswalo la Josefa le be le tutueditšwe ke ditiro tša Modimo tša nakong e fetilego. Ge e ba re nyaka go kwa taelo ya gore re ‘tšhabe bootswa,’ re tla efoga dilo tšeo di ka tsošago kganyogo ya dikopano tša botona le botshadi tša motho yo mongwe yoo e sego molekane wa rena. Re botšwa gore: “Bolayang ditho tša lena tša mmele . . . [ge e le] mabapi le bootswa, go se hlweke, kganyogo ya botona le botshadi, kganyogo e gobatšago le go duma tša ba bangwe, e lego borapedi bja medimo ya diswantšho. Kgalefo ya Modimo e a tla ka baka la dilo tšeo.”—Bakol. 3:5, 6.
15 Hlokomela gore “kgalefo ya Modimo e a tla.” Ba bantši lefaseng ba hlagolela dikganyogo tša dikopano tša botona le botshadi tšeo di sa lokago gomme ba ineela go tšona. Ka baka leo, rena Bakriste re swanetše go rapelela thušo ya Modimo le ya moya o mokgethwa gore re se ke ra laolwa ke dikganyogo tše di šilafetšego tša dikopano tša botona le botshadi. Go tlaleletša go seo, go ithuta Beibele, go ba gona dibokeng tša Bokriste le go boledišana le baagišani ba rena ka ditaba tše dibotse go tla re thuša go ‘tšwela pele re sepela ka moya.’ Ka gona ‘re ka se ke ra phetha kganyogo ya nama le gatee.’—Bagal. 5:16.
16 Ke therešo gore ge e ba re bogela diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa, re tla ba re sa ‘sepele ka moya.’ Ka mo go swanago, Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go itiša malebana le go bala, go bogela goba go theetša dilo tšeo di tsošago dikganyogo tša dikopano tša botona le botshadi. Ge go bapetšwa seo, go fošagetše gore “bakgethwa” ba Modimo ba thabišwe ke go tšea metlae ka dilo tše bjalo goba go swara mehlamu ka tšona. (Baef. 5:3, 4) Ka gona re bontšha Tatago rena yo lerato gore re tloga re nyaka go phonyokga kgalefo ya gagwe e tlago le go tlo phela lefaseng le lefsa la toko.
Tšhabang “Lerato la Tšhelete”
17, 18. Ke ka baka la’ng re swanetše go tšhaba “lerato la tšhelete”?
17 Lengwalong la gagwe la pele leo a le ngwaletšego Timotheo, Paulo o ile a gatelela melao ya motheo yeo e swanetšego go laola Bakriste ba makgoba, bao ba bangwe ba bona ba ka bago ba ile ba letela gore ba hwetše dilo tše di bonagalago ka ge beng ba bona e be e le Bakriste. Ba bangwe ba ka ba ba ile ba leka go diriša dilo tše kgethwa bakeng sa go ikhola. Paulo o lemošitše kgahlanong le go “nagana gore boineelo go Modimo ke mokgwa wa go hwetša leruo [la dilo tše di bonagalago].” Modu wa bothata e ka ba e bile “lerato la tšhelete,” leo le ka tutuetšago motho yo mongwe le yo mongwe gampe, mohumi goba modiidi.—1 Tim. 6:1, 2, 5, 9, 10.
18 Na o ka nagana ka mehlala ya ka Beibeleng ya batho bao tswalano ya bona le Modimo e ilego ya senywa ke “lerato la tšhelete” goba go rata dilo tšeo di sego bohlokwa tšeo ba ka kgonago go di reka? (Još. 7:11, 21; 2 Dikx. 5:20, 25-27) Paulo o ile a kgothatša Timotheo ka gore: “Wena motho wa Modimo, tšhaba dilo tše. Eupša o phegelele toko, boineelo go Modimo, tumelo, lerato, kgotlelelo le moya wa boleta.” (1 Tim. 6:11) Go kwa keletšo yeo go bohlokwa go bohle bao ba nyakago go phologa letšatši le le tlago la kgalefo.
“Tšhaba Dikganyogo Tšeo di Sepedišanago le Bofsa”
19. Ke’ng seo bafsa bohle ba se nyakago?
19 Bala Diema 22:15. Bošilo pelong ya mofsa bo ka mo aroša tseleng gabonolo. Selo seo se ka thušago go fenya bothata bjo ke tayo yeo e theilwego Beibeleng. Bafsa ba bantši ba Bakriste bao batswadi ba bona e sego Dihlatse tša Jehofa ba swanetše go hwetša le go diriša melao ya motheo ya Beibele. Ba bangwe ba holwa ke keletšo e bohlale ya batho bao ba godilego moyeng ka phuthegong. Go sa šetšwe gore ke mang yo a neago keletšo ya Beibele, go e latela go ka tliša lethabo ga bjale le nakong e tlago.—Baheb. 12:8-11.
20. Bafsa ba ka hwetša bjang thušo ya go tšhaba dikganyogo tše fošagetšego?
20 Bala 2 Timotheo 2:20-22. Dipelo tša bafsa ba bantši bao ba sa hwetšego tlhahlo e holago di wetše ditseleng tša bošilo, tše bjalo ka moya wa go phadišana, go duma tša ba bangwe, bootswa, go rata tšhelete le go phegelela maipshino. Tše di bontšha “dikganyogo tšeo di sepedišanago le bofsa,” tšeo Beibele e re kgothaletšago go di tšhaba. Go tšhaba go akaretša gore mofsa wa Mokriste a itšhireletše kgahlanong le ditutuetšo tše gobatšago, go sa šetšwe moo di ka bago di tšwelela gona. Keletšo e tšwago go Modimo e re thuša kudu gore re kgone go phegelela dika tša Modimo “gotee le bao ba bitšago Morena ka pelo e hlwekilego.”
21. Ke kholofetšo efe e kgahlišago yeo Jesu Kriste a e holofeditšego balatedi ba gagwe ba swanago le dinku?
21 Go sa šetšwe gore re bafsa goba batho ba bagolo, go gana go theetša batho bao ba lekago go re aroša go bontšha gore re nyaka go ba karolo ya balatedi ba Jesu ba swanago le dinku bao ba ‘tšhabago lentšu la basepedi.’ (Joh. 10:5) Lega go le bjalo, go phologa letšatši la kgalefo ya Modimo go nyaka se se fetago go fo tšhaba dilo tše di gobatšago. Re swanetše go hlagolela le dika tše di kgahlišago. Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla tše šupa tša tšona. Re na le lebaka le le kwagalago la go hlahloba se ka mo go oketšegilego, ka gobane Jesu o neile kholofetšo e kgahlišago e rego: “Ke . . . nea [dinku tša-ka] bophelo bjo bo sa felego, gomme di ka se ke tša fedišwa le ka mohla, e bile ga go yo a tlago go di ubula seatleng sa-ka.”—Joh. 10:28.
O be o tla Araba Bjang?
• Ke temošo efe yeo Jesu a e neilego baetapele ba bodumedi?
• Ke boemo bofe bjo kotsi bjoo batho ba dimilione ba lebeletšanego le bjona lehono?
• Ke mehuta efe ya borapedi bjo bo utegilego bja diswantšho yeo re swanetšego go tšhaba go yona?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Diswantšho go letlakala 8, 9]
Ke’ng seo se tlago kgopolong ya gago ge o e-kwa lentšu ‘tšhaba’?