Dula o E-na le “Lerato le O Bego o E-na le Lona Pele”

“Dula o swere ka go tia seo o nago le sona.”—KUT. 3:11.

1, 2. O ile wa ikwa bjang ge o be o kgodišwa gore seo o bego o ithuta sona mabapi le Jehofa e be e le therešo?

NA O gopola ge o be o ithuta la mathomo ka ditebelelo tše dibotse tšeo Jehofa a di beetšego batho ba kwago? Ge e ba o kile wa ba setho sa bodumedi bjo bongwe, o ile wa ikwa bjang ge o be o hlalosetšwa merero ya Modimo go tšwa Mangwalong goba ge o be o hlalosetšwa dithuto tšeo pele di bego di le thata go kwešišega? Mohlomongwe o ile wa lemoga gore o be o forilwe. Eupša ga bjale o swanetše go ba o thaba gakaakang gore o tseba therešo! Ge e ba o godišitšwe ke batswadi ba Bakriste, na o gopola kamoo o ilego wa ikwa ka gona ge o be o kgodišwa gore seo o bego o ithuta sona mabapi le Jehofa e be e le therešo gomme o dira phetho ya go phela ka go dumelelana le sona?—Baroma 12:2.

² Ba bantši ba bana beno ba moya ba tla go botša gore ba ile ba ikwa ba thabile, ba le kgaufsi le Jehofa e bile ba leboga gore o ba gogile. (Joh. 6:44) Lethabo la bona le ile la ba tutueletša go tšea karolo medirong ya Bokriste. Ba be ba thabile  kudu moo ba bego ba nyaka go botša bohle ka seo ba bego ba ithutile sona. Na o kile wa ikwa ka tsela yeo?

3. Ke boemo bofe bjo bo bego bo le gona phuthegong ya Efeso ge Jesu a be a e romela molaetša?

³ Ge a be a bolela le phuthego ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga ya Efeso, Jesu o boletše mantšu a rego, “lerato le o bego o e-na le lona pele.” Baefeso ba be ba e-na le dika tše dibotse tše dintši, lega go le bjalo lerato leo ba kilego ba ba le lona le be le fela. Ka gona, Jesu o ba boditše gore: “Ke tseba ditiro tša gago, boitapišo bja gago le kgotlelelo ya gago, le gore ga o kgotlelele batho ba babe, le gore o leka bao ba ipolelago gore ke baapostola mola e se bona, gomme o ba hwetša e le ba maaka. O bile o a kgotlelela, o tiišeditše ka baka la leina la-ka gomme ga se wa lapa. Lega go le bjalo, ke go solela se, gore o tlogetše lerato le o bego o e-na le lona pele.”—Kut. 2:2-4.

4. Ke ka baka la’ng molaetša wa Jesu wo o yago go Baefeso e le o bohlokwa lehono?

⁴ Keletšo ya Jesu go Baefeso le go diphuthego tše dingwe tšeo a boletšego le tšona ka pukung ya Kutollo e be e le e swanetšego ka baka la maemo ao a ilego a ba gona ka nakwana gare ga Bakriste ba tloditšwego go tloga ka 1914 go ya pele. (Kut. 1:10) Lega go le bjalo, le lehono go a kgonega gore Bakriste ba bangwe ba lahlegelwe ke ‘lerato le ba bego ba e-na le lona pele’ la go rata Jehofa le therešo ya Bokriste. Re dutše re nagana ka seo, a re hlahlobeng kamoo go gopola le go naganišiša ka diphihlelo tša gago go ka go thušago go boloka lerato le mafolofolo tšeo o bego o e-na le tšona pele ka Modimo le therešo, le kamoo go ka di tsošološago le go di oketša.

Ke’ng Seo se go Kgodišitšego Gore o Hweditše Therešo?

5, 6. (a) Ke’ng seo Mokriste yo mongwe le yo mongwe a swanetšego go kgodišega ka sona? (b) Ke’ng seo se go kgodišitšego gore Dihlatse tša Jehofa di ruta therešo? (c) Ke’ng seo se ka thušago motho go tsošološa lerato la gagwe la pele?

⁵ Yo mongwe le yo mongwe yo a ineelago go Jehofa o swanetše gore pele a “itlhatselele” seo e lego “thato e botse le e amogelegago le e phethegilego ya Modimo.” (Baroma 12:1, 2) Ka boripana, seo se akaretša go ithuta therešo ya Beibele. Seo se kgodišago motho yo a itšego gore Dihlatse tša Jehofa di ruta therešo se ka fapana le seo se ka kgodišago motho yo mongwe. Ba bangwe ba gopola gore ba ile ba fetoga ge ba be ba bona leina la Modimo ka Beibeleng goba ge ba be ba kwešiša boemo bja kgonthe bja bahu. (Ps. 68:4; Mmo. 9:5, 10) Ba bangwe ba ile ba kgahlwa ke lerato leo batho ba Jehofa ba nago le lona. (Joh. 13:34, 35) Lega go le bjalo, ba bangwe ba ile ba kgahlwa ke seo se bolelwago ke go se be karolo ya lefase. Ba ile ba phetha ka gore Bakriste ba therešo ba ka se tšee karolo dingangišanong tša dipolitiki goba dintweng tša  setšhaba le ge e le sefe.—Jes. 2:4; Joh. 6:15; 17:14-16.

⁶ Go ba bantši, mabaka a le a mangwe a ile a tsošološa lerato la bona la go rata Modimo. Iphe nako ya go gopola seo se dirilego gore wena o amogele therešo. O motho yo a nago le maemo le dika tše sa swanego le tša ba bangwe, ka gona mohlomongwe lebaka la gago la motheo la go rata Jehofa le go dumela dikholofetšong tša gagwe le fapana le a ba bangwe. Go ka direga gore le lehono lebaka leo le sa dutše le swana le la ge o be o ithuta therešo la mathomo. Therešo ga se ya fetoga. Ka gona, go bušeletša dikgopolo tšeo le maikwelo ka tsela e itšego go ka tsošološa le go mpshafatša lerato leo o bego o rata therešo ka lona pele.—Bala Psalme 119:151, 152; 143:5.

Aga Motheong wa Gago

7. Ke ka baka la’ng re swanetše go matlafatša lerato la rena la mathomong la go rata therešo, gona re ka dira bjalo bjang?

⁷ Mohlomongwe bophelo bja gago bo fetogile kudu go tloga mola o ineelago go Jehofa. Go rata ga gago therešo go be go le bohlokwa, eupša ge nako e dutše e e-ya, go ile gwa nyakega gore o be le lerato le le tseneletšego gore o kgone go lebeletšana le diteko tše difsa tšeo di bego di leka tumelo ya gago. Lega go le bjalo, Jehofa o ile a go thekga. (1 Bakor. 10:13) Ka gona, diphihlelo tšeo o bilego le tšona ka nywaga e mentši le tšona di bohlokwa go wena. Di ile tša go thuša go oketša lerato leo o bego o e-na le lona pele, le gona ke tsela e nngwe yeo ka yona o ka itlhatselelago thato ya Modimo ya go loka le e amogelegago.—Još. 23:14; Ps. 34:8.

8. Jehofa o ile a itsebiša bjang go Moše, le gona Baisiraele ba kgonne go tseba Modimo bjang gabotse?

⁸ Ka mohlala, nagana ka boemo bjoo Baisiraele ba ilego ba ikhwetša ba le go bjona ge Jehofa a be a ba botša morero wa gagwe wa go ba ntšha bokgobeng Egipita. Modimo o ile a itsebiša go Moše, ka gore: “Ke tla ipontšha ke le seo ke tla ipontšhago ke le sona.” (Ek. 3:7, 8, 13, 14, NW) Ge e le gabotse, Jehofa o be a re o tla ba selo le ge e le sefe seo se nyakegago gore a lokolle batho ba gagwe. Ditiragalong tšeo di ilego tša latela le go ya kamoo maemo a bego a nyaka ka gona, Baisiraele ba ile ba bona Jehofa a utolla dika tše di fapa-fapanego tša semelo sa gagwe—e le Ra-matla-ohle, e le Moahlodi, e le Moetapele, e le Mophološi, e le Mofenyi e bile e le Monei.—Ek. 12:12; 13:21; 14:24-31; 16:4; Neh. 9:9-15.

9, 10. Ke boemo bja mohuta ofe bjoo bo ka thušago motho go tseba Modimo, le gona ke ka baka la’ng e le gabotse go gopola diphihlelo tše bjalo?

⁹ Boemo bja gago bo fapana le bja Baisiraele ba bogologolo. Lega go le bjalo, o ka ba o e-na le diphihlelo tšeo di go kgodišitšego gore Modimo o tshwenyega ka wena, tšeo di ilego tša matlafatša tumelo ya gago. Mohlomongwe Jehofa o ile a itlhatsela ka tsela e itšego e le Monei, Mohomotši, goba e le Morutiši. (Bala Jesaya 30:20b, 21.) Goba o ka ba o ile wa bona karabo e lebanyago ya thapelo ya gago. O ka ba o be o e-na le bothata, gomme Mokriste-gotee a go thuša. Goba thuto ya motho ka noši e ka ba e ile ya dira gore o bone mangwalo a swanetšego ao a bego a šoma boemong bja gago.

¹⁰ Ge o be o ka botša batho diphihlelo tše bjalo, ba bangwe ba ka no se kgahlege. Go ba gona, ditiragalo tšeo ga se mehlolo. Eupša o di lebelela di le bohlokwa. Ee, Jehofa o ipontšhitše e le seo go bego go nyakega gore a be sona go wena. Nagana ka nywaga ya gago o le therešong. Na o ka gopola ditiragalo tše itšego bophelong bja gago tšeo ka tšona o ilego wa lemoga gore Jehofa o a go hlokomela? Ge e ba go le bjalo, go gopola ditiragalo tše bjalo le kamoo di ilego tša dira gore o ikwe ka gona go ka tutueletša pelo ya gago go rata Jehofa ka tsela yeo o bego o mo rata ka yona nakong e fetilego. Tšeela diphihlelo tšeo godimo. Naganišiša ka tšona. Di hlatsela gore Jehofa o tshwenyega ka wena, gomme ga go na yo a ka go thibelago go dumela bjalo.

Itlhahlobe

11, 12. Ge e ba lerato leo Mokriste a ratago therešo ka lona le fokotšegile, sebaki e ka ba e le eng, gomme ke keletšo efe yeo Jesu a e neilego?

¹¹ Ge e ba o se sa rata Modimo goba therešo go swana le pele, se ga se ka gobane a fetogile. Jehofa ga a fetoge. (Mal. 3:6; Jak. 1:17) O be a tshwenyega ka wena nakong e fetilego, gomme o sa dutše a tshwenyega ka wena le lehono. Ka  gona ke’ng seo se ka bago se fetogile tswalanong ya gago le Jehofa, ge e ba go le bjalo? Na e ka ba e le gore o nagana gore o gateletšegile kudu, le gore o na le dipelaelo tše dintši? Mohlomongwe nakong e fetilego o be o rapela gantši go tšwa pelong, o ithuta ka mafolofolo le go naganišiša gantši kudu. Na o be o le mafolofolo bodireding gomme o e-ba gona ka mehla dibokeng tša phuthego go feta gona bjale?—2 Bakor. 13:5.

¹² O ka no se lemoge gore o na le dika tše bjalo, eupša ge o lemoga gore di gona, di bakilwe ke’ng? Na dilo tše di kwagalago tšeo o tshwenyegago ka tšona, tše bjalo ka go hlokomela lapa la gago gabotse, go hlokomela boemo bja gago bja tša maphelo, goba dilo tše swanago le tšeo, di ka ba di dirile gore o se sa bona go akgofa ga letšatši la Jehofa? Jesu o boditše baapostola ba gagwe gore: “Itlhokomeleng gore dipelo tša lena di se ke tša imelwa ke bojagobe le go nwa kudu le dipelaelo tša bophelo, gomme ka tšhoganyetšo letšatši leo la le wela ka bjako go etša molaba. Gobane le tla tlela bohle bao ba dulago lefaseng. Ka gona, dulang le phakgame ka dinako tšohle le lopa gore le atlege ka go phonyokga dilo tše ka moka tše di reretšwego go direga.”—Luka 21:34-36.

13. Jakobo o swantšhitše Lentšu la Modimo le eng?

¹³ Mongwadi wa Beibele yo a buduletšwego e lego Jakobo o kgothaleditše badumedi-gotee gore ba itlhahlobe ka potego ba diriša Lentšu la Modimo. Jakobo o ngwadile gore: “E-bang badiri ba lentšu, e sego bakwi feela ba iphorago ka kgopolo ya maaka. Gobane ge e ba motho e le mokwi wa lentšu, e se modiri, gona o swana le motho yo a lebelelago sefahlego sa gagwe sa tlhago seiponeng. Gobane o a itebelela, a tloga a lebala ka bjako mohuta wa motho yo a lego yena. Eupša yo a nyankurelago molaong o phethagetšego wo e lego wa tokologo gomme a o phegelela, motho yo gobane a fetogile modiri wa modiro, e sego mokwi yo a lebalago, o tla thabišwa ke go o dira.”—Jak. 1:22-25.

14, 15. (a) Beibele e ka go thuša bjang go kaonefatša boemo bja gago bja moya? (b) Ke dipotšišo dife tšeo o ka naganišišago ka tšona?

¹⁴ Motho a ka itebelela seiponeng go kgonthiša gore o a lebelelega. Ka mohlala, ge monna a bona gore thai ya gagwe e sekame, a ka e lokiša. Ge mosadi a bona gore moriri wa gagwe ga o kgahliše, a ka o lokiša. Ka mo go swanago, Mangwalo a re thuša go hlahloba seo re lego sona. Ge re ipapetša le seo Beibele e rego re swanetše go ba sona, gona re e diriša bjalo ka seipone. Eupša go ka hola’ng go lebelela seipone ge e ba re sa dire selo go lokiša bošaedi bjoo re bo bonago? Re bontšha bohlale ge re dira dilo ka go dumelelana le seo re se bonago “molaong o phethagetšego,” re e-ba “badiri” ba wona. Ka gona, motho le ge e le ofe yo a lemogago gore lerato la gagwe la pele la go rata Jehofa le therešo le fokotšegile o tla dira gabotse ge a ka naganišiša ka dipotšišo tše: ‘Ke dikgateletšo dife tšeo ke lebeletšanego le tšona bophelong, gomme ke swaragana le tšona bjang? Ke ile ka swaragana le tšona bjang nakong e fetilego? Na go na le seo se fetogilego?’ Ge e ba go itlhahloba ka tsela yeo go utolla mafokodi a itšego, o se ke wa a hlokomologa. Ge e ba go nyakega diphetogo, katanela go di dira ntle le tika-tiko.—Baheb. 12:12, 13.

¹⁵ Le gona go naganišiša mo go bjalo go ka go thuša go ipeela dipakane tše di leka-lekanego  gore o gole moyeng. Moapostola Paulo o ile a nea modirišani wa gagwe Timotheo keletšo e buduletšwego ya gore a kaonefatše bodiredi bja gagwe. Paulo o kgothaditše lesogana leo ka gore: “Eleletša ka dilo tše; nwelela go tšona, gore tšwelopele ya gago e bonagale go batho bohle.” Le rena re tla dira gabotse ge re ka naganišiša ka tšwelopele yeo re ka e dirago maphelong a rena, re diriša Lentšu la Modimo.—1 Tim. 4:15.

16. Ke kotsi efe yeo o swanetšego go e ela hloko ge o itlhahloba o diriša Mangwalo?

¹⁶ Hlokomela gore go itlhahloba ka potego go tla utolla mafokodi a itšego. Seo se ka dira gore motho a nyame, eupša o se ke wa dumelela seo se go diragalela. Go ba gona, morero wa go itlhahloba ke go bona moo go nyakegago gore go dirwe diphetogo. Ke therešo gore Sathane o nyaka gore Mokriste a ikwe a se na mohola ka baka la go se phethagale. Ge e le gabotse, go ile gwa bolelwa gore Modimo o hloile maiteko ohle ao a dirwago bakeng sa go mo hlankela. (Jobo 15:15, 16; 22:3) Seo ke maaka ao Jesu a ilego a a lwantšha ka sebete; Modimo o lebelela yo mongwe le yo mongwe a le bohlokwa. (Bala Mateo 10:29-31.) Go tseba mafokodi a gago go swanetše go go dira gore ka boikokobetšo o ikemišetše go dira diphetogo, ka thušo ya Jehofa. (2 Bakor. 12:7-10) Ge e ba bolwetši goba botšofadi bo lekanetša seo o ka se dirago, gona ipeele dipakane tšeo di kwagalago, eupša o se ke wa langwa goba wa dumelela lerato la gago le fela.

Dilo tše Dintši Tšeo di Swanetšego go Lebogwa

17, 18. Ke mehola efe yeo e tlišwago ke go tsošološa lerato leo o bego o e-na le lona pele?

¹⁷ Mehola e mentši e hwetšwa ka go tšwela pele re tsošološa lerato la rena la pele. O ka oketša go tseba ga gago Modimo le go leboga tlhahlo e lerato yeo a e neago. (Bala Diema 2:1-9; 3:5, 6.) Mopsalme o boletše gore: “Ka xo hlôkômêla [moahlolelo wa Jehofa] ó bôna moputsô-moxolo.” “Bohlatse bya Morêna bo a bôtêxa, bo hlalefiša a se naxo maanô.” Go feta moo, “ba lehlôxônôlô ké ba-loka-ka-tsela, bà swere melaô ya Morêna.”—Ps.19:7, 11; 119:1.

¹⁸ Ka ntle le pelaelo, o ka dumela gore o na le dilo tše dintši tšeo o ka di lebogago. O kwešiša lebaka leo ka lona dilo di lego ka tsela yeo di lego ka yona mo lefaseng. O holwa ke tlhokomelo ya moya yeo Modimo a e neago batho ba gagwe lehono. Le gona, ga go pelaelo gore o leboga gore Jehofa o go gogetše phuthegong ya gagwe ya lefase ka bophara le gore o go neile tokelo ya go ba yo mongwe wa Dihlatse tša gagwe. Šetša ditšhegofatšo tša gago! Ge o be o ka dira lelokelelo la tšona, e be e ka ba le letelele kudu. Ka ntle le pelaelo, go dira bjalo ka mehla go tla go thuša go diriša keletšo e rego: “Dula o swere ka go tia seo o nago le sona.”—Kut. 3:11.

19. Go tlaleletša tabeng ya go naganišiša ka tswalano ya gago le Modimo, ke dilo dife tše bohlokwa tšeo di kago thušago go phela gabotse moyeng?

¹⁹ Selo se sengwe seo se ka go thušago go swara ka go tia seo o nago le sona ke go naganišiša mabapi le kamoo tumelo ya gago e gotšego ka gona ge nako e dutše e feta. Kgatišo ye e be e dutše e lebiša tlhokomelo dilong tše dingwe tše bohlokwa tšeo di re thušago go tšwela pele re phela gabotse moyeng. Tše dingwe tša tšona ke thapelo, go ba gona dibokeng tša Bokriste le go tšea karolo go tšona gotee le go tšea karolo ka mafolofolo bodireding bja phatlalatša. Dilo tše di ka go thuša go tšwela pele o tsošološa, o mpshafatša le go matlafatša lerato leo o bego o e-na le lona pele.—Baef. 5:10; 1 Pet. 3:15; Juda 20, 21.

O be o tla Araba Bjang?

• Ke bjang mabaka a gago a go rata Jehofa e ka bago mothopo wa kgothatšo lehono?

• Go naganišiša ka diphihlelo tša gago tša nywageng e fetilego go ka dira gore o kgodišege ka’ng?

• Ke ka baka la’ng o swanetše go hlahloba lerato leo o ratago Modimo ka lona?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 23]

Ke’ng seo se ilego sa go gogela therešong le go dira gore o e kgolwe?

[Seswantšho go letlakala 25]

Na o bona dilo tšeo o swanetšego go dira diphetogo go tšona?