Godiša Jehofa ka go Bontšha Seriti

“Modiro wa [Jehofa] ke seriti le letago.”​—PS. 111:3, NW.

1, 2. (a) O ka hlalosa bjang “seriti”? (b) Ke dipotšišo dife tšeo di tlago go ahla-ahlwa sehlogong se?

GE A kgopelwa go hlalosa lentšu “seriti,” Madison yo a nago le nywaga e lesome o ile a araba le semeetseng ka gore: “Go apara gabotse.” Seo ngwanenyana yoo a bego a sa se tsebe ke gore Beibele e bolela ka Modimo e le yo a “[aperego] seriti.” (Ps. 104:1, NW) Go batho, ka nako e nngwe go bontšha seriti go ka akaretša go apara gabotse. Ka mohlala, moapostola Paulo o be a kganyoga gore basadi ba Bakriste ba “ikgabiše ka moaparo o rulagantšwego gabotse, ka go se solege le ka go hlaphogelwa ga monagano, e sego ka mekgwa ya go loga moriri le gauta goba diperela goba kobo ya theko e kgolo.” (1 Tim. 2:9) Eupša boitshwaro bjo bo nago le seriti bjo bo godišago “seriti le letago” tša Jehofa bo akaretša se se fetago seo.—Ps. 111:3, NW.

² Ka Beibeleng, lentšu la Seheberu bakeng sa “seriti” le ka fetolelwa gape e le “letago,” “borena,” “tumišo” le “kgodišo.” Pukuntšu e nngwe e hlalosa “seriti” e le “seka goba boemo bja go swanelega, go godišwa goba go tšeelwa godimo.” Le gona ga go na motho yo a swanelwago ke kgodišo e kgolo le go swanelwa ke go tšeelwa godimo go feta Jehofa. Ka gona, bjalo ka bahlanka ba gagwe ba ineetšego, re swanetše go bolela le go dira dilo ka tsela yeo e bontšhago seriti. Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng batho ba ka kgona go dira dilo ka seriti? Seriti le letago tša Jehofa di bonagala bjang? Re swanetše go kgongwa bjang ke seriti sa Modimo? Jesu Kriste a ka re ruta’ng mabapi le go bontšha seka se? Le gona re ka bontšha bjang seriti sa Modimo?

Lebaka Leo ka Lona re ka Bontšhago Seriti

3, 4. (a) Re swanetše go arabela bjang seriting seo re se neilwego? (b) Psalme 8:5-9 e porofeta ka mang? (Bona mongwalo wa tlase.) (c) Ke bomang bao Jehofa a ilego a ba nea seriti nakong e fetilego?

³ Batho ka moka ba ka kgona go bontšha seriti ka gobane ba dirilwe ka seswantšho sa Modimo. Jehofa o ile a fa motho wa pele seriti ka go mo dira mohlokomedi wa lefase. (Gen. 1:26, 27) Le ka morago ga ge motho a se sa hlwa a phethagetše, Jehofa o ile a bolela gape boikarabelo bja motho mabapi le lefase. Ka gona, Modimo o sa “hlama” batho ka seriti. (Bala Psalme 8:5-9.) * Seriti seo re se neilwego se nyaka gore re arabele ka go bontšha seriti—ka go reta leina la Jehofa le le phagamego ka tlhompho le ka seriti.

⁴ Jehofa ka mo go kgethegilego o neile batho bao ba mo direlago tirelo e kgethwa seriti se itšego. Modimo o neile Abele seriti ka go amogela  sehlabelo sa gagwe le ka go gana seo se neetšwego ke Kaine. (Gen. 4:4, 5) Moše o ile a laelwa gore a ‘arolele borena bja gagwe’ go Jošua, monna yo a bego a tla mo hlatlama e le moetapele wa Isiraele. (Num. 27:20) Beibele e bolela mabapi le morwa wa Dafida e lego Solomone gore: “Ké Morêna e a neilexo Salomo boxolo byo bokaakaa, Ba-Isiraele ka moka ba mmôna e le e moxolo; ó mo neile bonatla bya boxoši byo bo sa kaxo bya ba xôna xo kxoši e nngwê ya Isiraele pele xa xaxwe.” (1 Kor. 29:25) Modimo o tla nea Bakriste ba tloditšwego bao ba tsošitšwego, bao ba tsebaditšego ‘tša letago la mmušo wa gagwe’ ka potego, seriti sa moswana-noši. (Ps. 145:11-13) Ka gona ge a godiša Jehofa, mašaba a oketšegago a “dinku tše dingwe” tša Jesu, le ona a na le karolo e šegofaditšwego le ya seriti.—Joh. 10:16.

Seriti le Letago tša Jehofa di a Bonagala

5. Seriti sa Jehofa ke se segolo gakaaka’ng?

⁵ Kopelong yeo e bontšhago phapano magareng ga bogolo bja Modimo le bonyenyane bja motho, mopsalme Dafida o opetše ka gore: “Morêna Mong’a rena! ’Ina l’axo le taxile xa-kaka’ng lefaseng ka moka, Wêna O ipeetšexo borêna kwa maxodimong!” (Ps. 8:1) Go tloga pele go ka hlolwa “lexodimo le lefase” go fetela ka kua ga phethagalo e kgolo ya morero wa Modimo wa go dira lefase paradeise le go tsošetša batho phethegong—go tloga bosafelego go ya bosafelego—Jehofa Modimo ke Motho yo a phagamego kudu le yo a nago le seriti legohleng.—Gen. 1:1; 1 Bakor. 15:24-28; Kut. 21:1-5.

6. Ke ka baka la’ng mopsalme a boletše gore Jehofa o apere seriti?

⁶ Mopsalme yo a boifago Modimo o swanetše go ba a ile a kgomega gakaakang ge a be a lebeletše leratadima le legolo kudu la bošego, leo le tletšego seo o ka rego ke mabenyabje a phadimago! A makaditšwe kudu ke ka tsela yeo Modimo a ‘anegilego legodimo bjalo ka lešela,’ mopsalme o boletše ka Jehofa e le yo a aperego seriti ka baka la bokgoni bja Gagwe bja go bopa. (Bala Psalme 104:1, 2.) Seriti le letago tša Mmopi yo a sa bonagalego le yo matla-ohle di ka bonwa tlholong ya gagwe yeo e bonagalago.

7, 8. Ke bohlatse bofe bja seriti le letago tša Jehofa bjoo re bo bonago legodimong?

⁷ Ka mohlala, ela hloko molalatladi wa dinaledi wa Milky Way. Lewatleng le le legolo la dinaledi, dipolanete le ditshepedišo tša setšatši (solar systems), polanete ya Lefase e bonagala e le e nyenyane-nyenyane bjalo ka thorwana e tee santeng ya lebopong le legolo-golo. Ee, molalatladi wo o tee wa dinaledi o na le dinaledi tše fetago tše dimilione tše dikete tše 100! Ge o be o ka bala naledi e tee motsotswaneng o mongwe le o mongwe o sa kgaotše diiri tše 24 ka letšatši, go be go ka go tšea nywaga e fetago e 3 000 go fihlelela palo ya dimilione tše dikete tše 100.

⁸ Ge e ba molalatladi wa dinaledi wa Milky Way o nnoši o e-na le dinaledi tše dimilione tše dikete tše 100, go thwe’ng ka legohle ka moka? Ditsebi tša tša dinaledi di akanyetša gore Milky Way e ka ba e le o mongwe wa melalatladi ya dinaledi e ka bago e dimilione tše dikete tše 50 go ya go tše 125. Go na le dinaledi tše kae legohleng ka moka? Ka ntle le pelaelo palo ya tšona ke e kgolo kudu go ka kwešišwa ke menagano ya rena. Lega go le bjalo, Jehofa “o beile palô ya dinaledi, ka moka xa tšôna ó di bitša ka maina.” (Ps. 147:4) Ka morago ga go bona gore Jehofa o apere seriti se bjalo le letago, na ga o šušumeletšege go godiša leina la gagwe?

9, 10. Senkgwa se godiša bohlale bja Mmopi bjang?

⁹ Anke bjale re theošeng mahlo a rena go tloga magodimong a phagamego kudu go ya selong seo se tlwaelegilego se bjalo ka senkgwa. Jehofa ga se feela “e a dirilexo maxodimo le mafase” eupša gape ke “mo-solêla-ba-tlaleng.” (Ps. 146:6, 7) “Bothakxa le borêna” tša Modimo di bonagatšwa ke mediro ya gagwe e megolo, go akaretša tokišetšo ya gagwe ya dimela tšeo senkgwa se dirwago ka tšona. (Bala Psalme 111:1-5.) Jesu o rutile balatedi ba gagwe gore ba rapele ka gore: “Re nee lehono senkgwa sa rena sa letšatši le.” (Mat. 6:11) Senkgwa e be e le sejo sa ka mehla sa batho ba bogologolo, go akaretša le Baisiraele. Gaešita le ge senkgwa se lebelelwa e le sejo seo se tlwaelegilego, tshepedišo ya dikhemikhale yeo e fetošago didirišwa tše mmalwa tša motheo gore e be senkgwa se bose ga se ya tlwaelega le gatee.

 ¹⁰ Ge Beibele e be e ngwalwa, Baisiraele ba be ba diriša bupi bja korong goba garase le meetse go dira senkgwa. Ka dinako tše dingwe go be go dirišwa komelo, goba hlabego ge go dirwa senkgwa. Didirišwa tše tše di tlwaelegilego di a tswakana gomme tša dira dikarolwana tše dintši tše di tswakanego tša dikhemikhale tšeo di kgokaganago. Ga go kwešišwe ka mo go feletšego gore metswako ye e dirišana bjang. Go oketša moo, tsela yeo mmele o šilago senkgwa ka yona ke tshepedišo e nngwe e raraganego ka tsela e makatšago. Ga go makatše ge mopsalme a opetše ka gore: “Morêna, medirô ya xaxo xa se ka boati! O e dirile xohle ka bohlale.” (Ps. 104:24) Na le wena o hlohleletšega go reta Jehofa ka tsela e swanago?

Seriti le Letago tša Modimo di go Kgoma Bjang?

11, 12. Go naganišiša ka mediro ya Modimo go ka re kgoma bjang?

¹¹ Ga se ra swanela go ba ditsebi tša tša dinaledi gore re kgahlwe ke leratadima la bošego goba go ba ditsebi tša tša dikhemikhale gore re thabele senkgwa. Lega go le bjalo, gore re tšeele godimo letago la Mmopi, re swanetše go tšea nako re naganišiša ka mediro ya diatla tša gagwe. Re ka holwa bjang ke go naganišiša mo go bjalo? Mohola wa gona o swana le wa go naganišiša ka mediro e mengwe ya Jehofa.

¹² Dafida o opetše mabapi le mediro e megolo yeo Jehofa a e diretšego batho ba Gagwe ka gore: “Ba tlo bolêla borêna, letaxô la bokwala by’axo; ’me nna ke tlo ôpêla koša ya matete ’axo.” (Ps. 145:5) Re bontšha gore re kgahlegela mediro ye ka go ithuta Beibele le ka go tšea nako re naganišiša ka seo re se balago ka go yona. Go naganišiša mo go bjalo go na le mafelelo afe? Go tšeela godimo ga rena seriti sa Modimo le letago la gagwe go a oketšega. Ka gona ka ntle le pelaelo re šušumeletšega go godiša Jehofa ka mantšu a swanago le a Dafida a rego: ‘Nna ke tla anegela batho bogolo bja gago.’ (Ps. 145:6) Go naganišiša ka mediro e makatšago ya Modimo go swanetše go matlafatša tswalano ya rena le Jehofa le go re šušumeletša go botša ba bangwe ka yena ka mafolofolo le ka boikemišetšo. Na o bolela ditaba tše dibotse ka phišego le go thuša batho go tšeela godimo seriti, letago le borena bja Jehofa Modimo?

Jesu o Bonagatša Seriti sa Modimo ka mo go Phethagetšego

13. (a) Go ya ka Daniele 7:13, 14, Jehofa o file Morwa wa gagwe eng? (b) Bjalo ka Kgoši, Jesu o swara balata ba gagwe bjang?

¹³ Jesu Kriste, Morwa wa Modimo, o ile a bolela ditaba tše dibotse ka mafolofolo gomme a godiša Tatagwe wa legodimong yo a nago le seriti le borena. Jehofa o ile a nea morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši seriti se se kgethegilego ka go mo fa ‘bogoši le mmušo.’ (Bala Daniele 7:13, 14.) Lega go le bjalo, Jesu ga a ikgogomoše goba go ipea lekatana. Ka mo go fapanego—ke Mmuši yo a nago le kwelobohloko yo a kwešišago mafokodi a balata ba gagwe le yo a ba neago tekanyo  e itšego ya seriti. Ela hloko mohlala o tee wa kamoo Jesu bjalo ka Kgoši e Kgethilwego a ilego a swara batho bao a bego a kopana le bona ka gona, kudu-kudu bao ba bego ba sa nyakwe le bao ba bego ba bonagala ba sa ratwe.

14. Balephera ba be ba lebelelwa bjang Isiraeleng ya bogologolo?

¹⁴ Batho bao ba bego ba e-na le lephera mehleng ya bogologolo gantši ba be ba e-kwa bohloko bjo bogolo nako e telele pele ba e-hwa. Ganyenyane-ganyenyane, ditho tša bona di a phera. Go fodiša molephera go be go lebelelwa go le thata go swana le go tsoša motho bahung. (Num. 12:12; 2 Dikx. 5:7, 14) Balephera ba be ba bolelwa e le ba sa hlwekago e bile ba hloilwe le gona ba rakwa setšhabeng. Ge ba be ba batamela batho, ba be ba swanetše go goeletša ka gore: “Dithšila! Dithšila!” (Lef. 13:43-46) Molephera o be a swana le mohu. Go ya ka dipego tša bo-rabi, molephera o be a dumeletšwe go batamela motho le ge e le ofe ka dimithara tše ka bago tše 1,7 feela. Go begilwe gore ge molephera a be a bonwa, le ge a le kgole, moetapele yo a itšego wa bodumedi o be a mo raka ka go mo foša ka mafsika.

15. Jesu o ile a swara molephera yo mongwe bjang?

¹⁵ Lega go le bjalo, seo se lemogegago ke tsela yeo Jesu a ilego a arabela ka yona ge molephera a be a e-tla go yena gomme a mo lopa gore a mo fodiše. (Bala Mareka 1:40-42.) Go e na le gore a rake molephera yoo, Jesu o ile bontšha monna yo a efogwago kwelobohloko le seriti. Seo Jesu a se bonego e be e le monna yo a hlomolago pelo yoo a tsomago kimologo. A tutueletšegile pelong, Jesu o bontšha kwelobohloko ka go gata mogato gatee-tee. O ile a batamela, a kgwatha molephera gomme a mo fodiša.

16. O ithutile thuto efe mokgweng woo Jesu a ilego a swara ba bangwe ka wona?

¹⁶ Bjalo ka balatedi ba Jesu, re ka ekiša bjang mokgwa woo ka wona Jesu a bonagaditšego seriti sa Tatagwe? Tsela e nngwe ke ka go lemoga gore batho ka moka—go sa šetšwe maemo, boemo bja tša maphelo goba nywaga yeo motho a nago le yona—ba swanelwa ke go godišwa le go hlompšha. (1 Pet. 2:17) Bao ba lego maemong a bolebeledi, bjalo ka banna, batswadi le bagolo ba Bakriste, ka mo go kgethegilego ba swanetše go nea bao ba ba hlokomelago seriti le go ba thuša go dula ba e-na le boitlhompho. Ge Beibele e gatelela go nyakega ga gore Bakriste ba dire se, e re: “Leratong la borwarre e-bang le maikwelo a borutho a bonolo go yo mongwe le yo mongwe. Go bontšhaneng kgodišo, etelelang pele.”—Baroma 12:10.

Go Bontšha Seriti Borapeding

17. Ke’ng seo re ka ithutago sona ka Mangwalong mabapi le go bontšha seriti borapeding bja rena go Jehofa?

¹⁷ Re swanetše go bontšha seriti se se kgethegilego borapeding bja rena go Jehofa. Mmoledi 5:1 e re: “Lôtôla leoto la xaxo xe O ya Ngwakong wa Modimo.” Moše le Jošua ba ile ba laelwa go rola dieta tša bona ge ba be ba le lefelong le lekgethwa. (Ek. 3:5; Još. 5:15) Ba be ba swanetše go dira se e le go bontšha tlhompho goba tlhompho ya borapedi. Baperisita ba Baisiraele ba be  ba swanetše go apara marokgo a linene “go apeša bofela bja bona.” (Ek. 28:42, 43, PK) Se se be se dira gore bofeela bja bona bo se be kgakala ka phošo ge ba be ba hlankela aletareng. Setho se sengwe le se sengwe sa lapa la moperisita se be se swanetše go thekga tekanyetšo ya Modimo ya seriti.

18. Re bontšha bjang seriti borapeding bja rena go Jehofa?

¹⁸ Ka gona, go ba le seriti borapeding go akaretša kgodišo le tlhompho. Gore re swanelwe ke kgodišo le tlhompho, re swanetše go dira dilo ka tsela yeo e bontšhago tlhompho. Seriti seo re se bontšhago le gatee ga se sa swanela go ba sa boikaketši goba ya ba leswao feela. Se swanetše go tsenelela go feta seo mahlo a batho a kgonago go se bona go ya go seo Modimo a se bonago—dipelo tša rena. (1 Sam. 16:7; Die. 21:2) Seriti se swanetše go fetoga karolo ya rena gomme se kgome boitshwaro bja rena, boemo bja rena bja kgopolo, tswalano ya rena le ba bangwe, go akaretša le tsela yeo re itebelelago ka yona gotee le go ikwa ka yona. Ee, seriti se swanetše go bonagala ka dinako tšohle dilong ka moka tšeo re di bolelago le go di dira. Ge go tliwa boitshwarong bja rena, mekgwa ya rena, moaparo wa rena le go itokiša, re tšeela godimo mantšu a moapostola Paulo a rego: “Ka tsela le ge e le efe ga re nee lebaka la go kgopša, gore bodiredi bja rena bo se ke bja solwa; eupša re ipolelela ka ditsela tšohle re le badiredi ba Modimo.” (2 Bakor. 6:3, 4) Re “[kgabiša] thuto ya Mophološi wa rena, Modimo, dilong ka moka.”—Tito 2:10.

Tšwelang Pele le Bontšha Seriti sa Modimo

19, 20. (a) Ke tsela efe e botse yeo ka yona re ka bontšhago ba bangwe seriti? (b) Re swanetše go ikemišetša’ng mabapi le seriti?

¹⁹ Seriti se bontšhwa ke Bakriste ba tloditšwego, bao e lego “batseta bao ba emetšego Kriste.” (2 Bakor. 5:20) “Dinku tše dingwe” tšeo di ba thekgago ka potego, ke batseta ba nago le seriti ba Mmušo wa Mesia. Motseta o bolela ka sebete le ka seriti legatong la pušo yeo a e emelago. Ka gona, re swanetše go bolela ka seriti le ka sebete ge re thekga pušo ya Modimo, wona Mmušo. (Baef. 6:19, 20) Ka gona, ge re tlišetša batho ba bangwe “ditaba tše dibotse,” na ga re ba nee seriti?—Jes. 52:7.

²⁰ Re swanetše go ikemišetša go tumiša Modimo ka go itshwara ka tsela e dumelelanago le seriti sa gagwe. (1 Pet. 2:12) Ka mehla, a re mo hlompheng ka mo go tseneletšego, re hlomphe borapedi bja gagwe le barapedi-gotee le rena. Anke Jehofa, yo a ikapešitšego seriti le phadimo, a kgahlwe ke tsela yeo re mo rapelago ka yona yeo e nago le seriti.

[Mongwalo wa tlase]

O be o tla Araba Bjang?

• Go lemoga letago la seriti sa Jehofa go swanetše go re kgoma bjang?

• Re ka ithuta’ng mabapi le seriti tseleng yeo Jesu a arabetšego ka yona go molephera yo a itšego?

• Re ka godiša Jehofa bjang ka tsela e nago le seriti?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 12]

Jehofa o ile a nea Abele seriti bjang?

[Seswantšho go letlakala 14]

Mediro e megolo ya Jehofa e a bonagala gaešita le tokišetšong ya gagwe ya senkgwa

[Seswantšho go letlakala 15]

O ithutile’ng mabapi le seriti mokgweng woo Jesu a ilego a dirišana le molephera yo a itšego ka wona?

[Seswantšho go letlakala 16]

Borapedi bjoo bo nago le seriti bo akaretša go godiša Jehofa