Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Jehofa o Šetša ka Lerato Bahlanka ba Gagwe ba Tšofetšego

Jehofa o Šetša ka Lerato Bahlanka ba Gagwe ba Tšofetšego

Jehofa o Šetša ka Lerato Bahlanka ba Gagwe ba Tšofetšego

“Modimo ga se yo a sa lokago moo a ka lebalago modiro wa lena le lerato leo le le bontšhitšego leineng la gagwe.”​—BAHEB. 6:10.

1, 2. (a) Ge o bona motho yo a nago le moriri o mošweu o gopola’ng? (b) Jehofa o lebelela bjang Bakriste ba tšofetšego?

GE O bona batšofadi ba nago le moriri o mošweu ka phuthegong, na o gopola pego e lego ka pukung ya Beibele ya Daniele? Ponong yeo A e bontšhitšego Daniele, Jehofa Modimo o iponagaditše a e-na le moriri o mošweu. Daniele o ngwadile gore: “Ya re kè sa lebeletše, xwa bewa didulô, xwa dula Motála-wa-mabaka, wa kobô ya bošweu bya leswêla, wa meriri ya xo taxa bo-ka bôya bya nku.”—Dan. 7:9.

2 Boemong bja bjona bja tlhago, boya bja nku gantši bo na le mmala o mošweu. Ka baka leo, moriri o mošweu le sereto sa “Motála-wa-mabaka” di bontšha nywaga e mentši ya Modimo le bohlale, tšeo di dirago gore re mo hlomphe ka mo go tseneletšego. Ka gona, Motala-wa-mabaka, Jehofa, o lebelela bjang batšofadi bao ba botegago? Lentšu la Modimo le re “hlôxô-pududu ké ’ala sa bothšephi; se hwetšwa tseleng ya xo loka.” (Die. 16:31) Ee, ge Mokriste yo a botegago a e-ba le moriri o mošweu goba hlogo e pududu, ponagalo e bjalo ya go gola ka tsebo e a kgahliša mahlong a Modimo. Na o na le pono e swanago le ya Jehofa ka bana beno le dikgaetšedi ba tšofetšego?

Ke ka Baka La’ng ba le Bohlokwa?

3. Ke ka baka la’ng badumedi-gotee ba tšofetšego ba le bohlokwa gakaakaa go rena?

3 Gare ga bahlanka ba Modimo ba tšofetšego ba rategago go na le ditho tša Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa, balebeledi ba basepedi ba gona bjale le ba nakong e fetilego, babulamadibogo ba mafolofolo le bagoeledi ba Mmušo ba godilego ka tsebo—bana babo rena le dikgaetšedi ba hlankelago ka potego diphuthegong tša gabo rena. O ka ba o tseba ba bangwe bao ba ilego ba bolela ditaba tše dibotse ka mafolofolo ka nywaga-some, le bao mehlala ya bona e mebotse e tutueditšego bafsa le go hlahla maphelo a bona. Badumedi-gotee le rena ba bangwe bao ba tšofetšego ba ile ba rwala boikarabelo bjo bogolo gaešita le go kgotlelela tlaišo ya go tlaišetšwa ditaba tše dibotse. Jehofa gotee le “mohlanka yo a botegago le wa temogo” ba tšeela godimo kudu tema yeo batšofadi ba ba e kgathilego nakong e fetilego le yeo ba e kgathago gona bjale modirong wa Mmušo.—Mat. 24:45.

4. Ke ka baka la’ng re swanetše go hlompha Bakriste ba tšofetšego le go ba rapelela?

4 Batšofadi ba bjalo ba swanelwa ke tebogo le tlhompho ya bahlanka ba bangwe ba Jehofa Modimo. Ge e le gabotse, Molao wa Modimo woo a o filego ka Moše o kgokaganya go hlokomela gotee le go hlompha batšofadi le go boifa Jehofa. (Lef. 19:32) Ka mehla re swanetše go rapelela babotegi ba le go leboga Modimo bakeng sa boitapišo bja bona bjo lerato. Moapostola Paulo o ile a rapelela badirišani ba gagwe, ba bagolo le ba banyenyane.—Bala 1 Bathesalonika 1:2, 3.

5. Re ka holwa bjang ke go gwerana le barapedi ba Jehofa ba tšofetšego?

5 Go oketša moo, bohle ka phuthegong ba ka holwa ke go gwerana le Bakriste ba tšofetšego. Barapedi ba tšofetšego ba botegago ba Jehofa ba hweditše tsebo e bohlokwa ka go ithuta, ka go šetša le ka phihlelo. Ba ithutile go se fele pelo le go bontšha kwelobohloko, gomme ba tloga ba thabela go fetišetša seo ba ithutilego sona molokong o latelago le go kgotsofatšwa ke seo. (Ps. 71:18) Bafsa, hlalefang gomme le monye tsebo mothopong wo wa tsebo go swana le ge le ka ga meetse sedibeng se segolo.—Die. 20:5.

6. O bontšha batšofadi bjang gore o ba tšeela godimo e le ka kgonthe?

6 Na o dira gore batšofadi ba tsebe gore o ba tšeela godimo go swana le Jehofa? Tsela e nngwe ya go dira bjalo ke ka go ba botša kamoo o ba ratago ka gona ka baka la potego ya bona le kamoo o tšeelago dipono tša bona godimo ka gona. Go oketša moo, ka go dira seo o ithutago sona go bona, o bontšha gore o ba hlompha ka potego. Bakriste ba bantši ba tšofetšego ba ka gopola keletšo e bohlale yeo ba kilego ba e hwetša go batšofadi ba botegago le kamoo go e diriša go ba hotšego ka gona maphelong a bona. *

Bontšha Tlhokomelo e Lerato ka Ditsela tše di Šomago

7. Jehofa o nea bomang boikarabelo bja go hlokomela batšofadi?

7 Modimo o nea malapa ao a nago le batšofadi boikarabelo bja go ba hlokomela. (Bala 1 Timotheo 5:4, 8.) Jehofa o a thaba ge malapa a phetha boikarabelo bja ona go ba leloko ba tšofetšego gomme ka go rialo a bontšha gore a hlokomela batšofadi bjalo ka ge le yena a dira. Modimo o thekga malapa a e bile o a a šegofatša bakeng sa maiteko ao a a dirago le bakeng sa boikgafo bja ona. *

8. Ke ka baka la’ng diphuthego di swanetše go bontšha go tshwenyega ka Bakriste ba batšofadi?

8 Ka mo go swanago, Jehofa o a thaba ge diphuthego di thuša batšofadi ba botegago bao ba tsomago thušo eupša ba se nago ditho tša lapa tšeo di dumelago goba tšeo di ikemišeditšego go ba hlokomela. (1 Tim. 5:3, 5, 9, 10) Diphuthego ge di dira bjalo di bontšha gore di ‘kwela batšofadi bohloko, di na le maikwelo a borutho a borwarre, le go ba šokela ka botho.’ (1 Pet. 3:8) Go tshwenyega ga bona ka ditho tše di tšofetšego tša phuthego go bontšhitšwe gabotse ke Paulo ge a bolela gore ge setho se tee sa mmele wa motho se tlaišega, “ditho tše dingwe ka moka di tlaišega le sona.” (1 Bakor. 12:26) Go gata mogato o šomago le o bontšhago kwelobohloko bakeng sa batšofadi go bonagatša molao wa motheo woo keletšo ya Paulo e theilwego go wona o rego: “Tšwelang pele le rwalelana maima, gomme ka go re’alo le phethagatše molao wa Kriste.”—Bagal. 6:2.

9. Botšofadi bo ka rweša motho merwalo efe?

9 Ke merwalo efe yeo batšofadi ba e rwelego? Ba bantši ba lapa gabonolo. Ba ka thatafalelwa ke go dira gaešita le dilo tša motheo—go ya ngakeng, go tlatšwa ga dipampiri, go hlwekiša ngwako le go apea. Ka ge motho a sa hlwe a kganyoga dijo gakaalo le go swarwa ke lenyora ge a tšofala, batšofadi ba ka nagana gore ga se ba swanela go ja goba go nwa ka tekanyo e swanetšego. Go ka ba bjalo le ka go iphepa moyeng. Ge batho ba tšofala mahlo a bona a ka dira gore ba thatafalelwe ke go bala gomme ditsebe tša bona tša dira gore ba thatafalelwe ke go theetša mananeo a moya, le gona go itokišeletša go ya dibokeng tša Bokriste go ka ba lapiša. Ka gona, ba bangwe ba ka dira’ng go thuša batšofadi ba bjalo?

Kamoo o ka Thušago ka Gona

10. Bagolo ba ka dira’ng go kgonthišetša gore batšofadi ba hwetša thušo e šomago?

10 Diphuthegong tše dintši, batšofadi ba hlokomelwa ka tsela e beago mohlala. Bana babo rena le dikgaetšedi ba lerato ba ba thuša ka go ya mabenkeleng, go apea le go hlwekiša. Ba thuša batšofadi go ithuta, go itokišeletša go ya dibokeng, le go dula ba e-ba gona bodireding ka mehla. Dihlatse tša bafsa di sepela le bona e bile di ba thuša ka dinamelwa. Ge batšofadi ba sa kgone go tšwa ka gae, ba theetša diboka ka kgokagano ya mogala goba ba theetša diboka tšeo ba di gatišeditšwego. Nako le nako ge go kgonega, bagolo ba kgonthišetša gore go dirwa dithulaganyo tše di šomago e le gore go ka hlokomelwa dinyakwa tša batšofadi ka phuthegong. *

11. Anega kamoo lapa le lengwe le ilego la thuša ngwanabo rena yo a tšofetšego ka gona.

11 Mokriste yo mongwe le yo mongwe le yena a ka ba bontšha moya wa go amogela baeng le go ba le seatla se se bulegilego. Ka morago ga lehu la mosadi wa ngwanabo rena yo mongwe yo a tšofetšego, ngwanabo rena o be a se sa kgona go lefelela bodulo ntle le mphiwa-fela wa mosadi wa gagwe. Yena le mosadi wa gagwe ba be ba ithutile Beibele le lapa le itšego—tate, mma, le barwedi ba babedi bao ba lego mahlalagading—leo le bego le e-na le ngwako o mogolo. Ba lapa le ba ile ba mo fa diphapoši tše pedi gore a dule go tšona. Ka nywaga e 15, ba be ba thabela go ja gotee, go sega le go bontšhana maikwelo a borutho a borwarre. Bafsa ba ba ile ba holwa kudu ke tumelo ya gagwe le phihlelo ya gagwe e kgolo, gomme yena o ile a holwa ke ditlwaelano tšeo di tletšego lethabo. Ngwanabo rena yo yo a tšofetšego o ile a dula le bona go ba go fihla lehung la gagwe a e-na le nywaga e 89. Lapa leo le sa dutše le leboga Modimo bakeng sa ditšhegofatšo tšeo ba ilego ba di tlišetšwa ke go gwerana le yena. Ga se ba ‘loba moputso wa bona’ ka baka la ge ba ile ba thuša morutiwa-gotee le bona wa Jesu Kriste.—Mat. 10:42. *

12. O ka dira’ng go bontšha gore o tshwenyega ka tsela e borutho ka bana beno le dikgaetšedi ba tšofetšego?

12 O ka no ba o se boemong bja go ka kgona go thuša ngwanabo rena yo a tšofetšego goba kgaetšedi ka tsela yeo lapa le le dirilego ka yona, eupša o ka kgona go thuša batšofadi go ya dibokeng le tirelong ya tšhemo. O ka ba wa ba laletša gore ba tle lapeng la gago le go sepela le bona ge o e-ya maeto. O ka ba etela, kudu-kudu ge ba babja goba ba sa kgone go tšwa ka gae. Go oketša moo, o ka kgona e bile o swanetše go ba swara bjalo ka batho ba bagolo. Ge feela matla a bona a monagano a sa ba dumelela, Bakriste ba tšofetšego ba swanetše go akaretšwa diphethong ka moka tšeo di dirwago tšeo di ba kgomago. Gaešita le bao bokgoni bja bona bja go nagana bo fokotšegilego ba kgona go lemoga ge ba swarwa ka tsela e nago le seriti.

Jehofa a ka se Lebale Modiro wa Lena

13. Ke ka baka la’ng go ela hloko maikwelo a Bakriste ba tšofetšego go le bohlokwa?

13 Go ela hloko maikwelo a batšofadi go bohlokwa. Batšofadi gantši ba nyamišwa ka mo go tseneletšego ke ge ba palelwa ke go phetha sohle seo ba bego ba kgona go se dira ge ba be ba sa le ba bafsa e bile ba sa phetše gabotse. Ka mohlala, kgaetšedi yo a hlanketšego Jehofa ka mafolofolo nywaga e 50 e bile a kile a ba mmulamadibogo wa ka mehla o ile a tsenwa ke bolwetši bjo bo fokodišago gomme a thoma go thatafalelwa ke go ya dibokeng. Ge a bapetša bodiredi bja gagwe bja nakong e fetilego le bja gona bjale, o ile a thoma go lla. O ile a inamiša hlogo gomme a bolela a lla gore, “Ga ke sa dira selo le gatee.”

14. Ke kgothatšo efe yeo bahlanka ba tšofetšego ba Jehofa ba ka e hwetšago go dipsalme?

14 Ge e ba o le motšofadi, na o ile wa ba le maikwelo a bjalo a bohloko? Goba na go na le dinako tšeo ka tšona o ilego wa ikwa eka Jehofa o go lahlile? Mopsalme a ka ba a ile a ba le maikwelo a swanago botšofading bja gagwe, ka gobane o ile a lopa Jehofa ka gore: “Se ntahlê byale xe ke tšofala; O se ntloxêlê byale xe matla a-ka a fêlêla. ’Me byale xe ke tšofala, kè le wa hlôxô-pududu, O se ntloxêlê.” (Ps. 71:9, 18) Ke therešo gore Jehofa o be a ka se lahle mohlami wa psalme yeo gomme le wena A ka se ke a go lahla. Psalmeng e nngwe, Dafida o ile a bontšha kgodišego ya gagwe ya gore Modimo o tla mo thekga. (Bala Psalme 68:19.) Dula o kgodišegile gore ge o le Mokriste yo a tšofetšego yo a botegago, Jehofa o na le wena gomme o tla tšwela pele a go matlafatša letšatši le letšatši.

15. Ke’ng seo se ka thušago batšofadi go dula ba e-na le pono e nepagetšego?

15 Sohle seo lena batšofadi ba Dihlatse tša Jehofa le se dirilego e bile le tšwelago pele le se dira gona bjale bakeng sa go nea Modimo letago a ka se ke a se lebala le gatee. Beibele e re: “Modimo ga se yo a sa lokago moo a ka lebalago modiro wa lena le lerato leo le le bontšhitšego leineng la gagwe.” (Baheb. 6:10) Ka gona, gana go ba le pono e fošagetšego ya go nagana ka phošo gore ka baka la botšofadi bja gago, ga o sa na mohola go Jehofa. Katanela go nagana ka dilo tše di nepagetšego go e na le go nagana ka dilo tše di gateletšago le tše di fošagetšego. Thabela ditšhegofatšo tša gago le kholofelo ya gago ya bokamoso! Go na le ‘tše di tlago, tše re di holofetšego’—tše kaone-kaone go phala tšohle—gomme di tiišeditšwe ke Mmopi wa rena. (Jer. 29:11, 12; Dit. 17:31; 1 Tim. 6:19) Naganišiša ka kholofelo ya gago, katanela go dula o le mafolofolo, gomme le ka mohla o se ke wa tšeela fase bohlokwa bja go ba gona ga gago ka phuthegong! *

16. Ke ka baka la’ng ngwanabo rena yo mongwe yo a tšofetšego a ile a nagana gore o swanetše go kgaotša go hlankela bjalo ka mogolo, eupša sehlopha sa bagolo se ile sa mo kgothatša bjang?

16 Ela hloko Johan, wa nywaga e 80 yoo a hlokomelago mosadi wa gagwe yo a botegago, Sannie, yoo ga bjale a babjago o šoro. * Dikgaetšedi di šiedišana ka go dula le Sannie e le gore Johan a ka kgona go ya dibokeng le bodireding. Lega go le bjalo, morago bjale Johan o ile a ikwa a lapile maikwelong gomme a thoma go nagana gore ga se a swanela go tšwela pele a hlankela bjalo ka mogolo wa phuthego. O ile a botšiša a tletše megokgo ka mahlong gore: “Mohola wa-ka wa go ba mogolo ke ofe? Ga ke sa kgona go phetha merero ya-ka e nago le mohola ka phuthegong.” Bagolo-gotee le yena ba ile ba mo kgonthišetša gore phihlelo ya gagwe le temogo ya gagwe di bohlokwa ka tsela e sa bapišwego. Ba ile ba mo kgothaletša go tšwela pele a hlankela bjalo ka mogolo, gaešita le ge a sa hlwe a tšea karolo gakaalo. A kgothatšegile kudu, Johan o tšwela pele a hlankela bjalo ka mogolo, e le tšhegofatšo phuthegong.

Jehofa o Tloga a le Hlokomela

17. Beibele e nea Bakriste ba tšofetšego kgonthišetšo efe?

17 Mangwalo a bolela ka mo go kwagalago gore batšofadi ba ka tšwela pele ba atlega moyeng go sa šetšwe mathata a botšofadi. Mopsalme o boletše gore: “Ba [šemilwego] mo Ngwakong wa Morêna . . . Le xe e ka ba ba batála, ba enywa dienywa, ba hloxa botalá ba taxa.” (Ps. 92:13, 14) Moapostola Paulo, yoo a ka bago a be a lebeletšane le bothata bja tša maphelo, ‘ga se a ka a langwa, gaešita le ge motho yo a lego yena ka ntle a be a onala.’—Bala 2 Bakorinthe 4:16-18.

18. Ke ka baka la’ng badumedi-gotee le rena ba tšofetšego gotee le bao ba ba hlokomelago ba tsoma thušo ya ba bangwe?

18 Mehlala e mentši ya mehleng yeno e hlatsela gore batšofadi ba ka ‘tšwela pele ba enywa dienywa.’ Eupša mathata a malwetši le a botšofadi e ka ba a nyamišago, gaešita le go bao ba nago le ditho tša lapa tšeo di ba hlokomelago le tšeo di ikemišeditšego go thuša. Batho bao ba hlokomelago batšofadi le bona ba ka lapa. Phuthego e na le tokelo le boikarabelo bja go bonagatša lerato la yona la go rata batšofadi le bao ba ba hlokomelago. (Bagal. 6:10) Thušo e bjalo e bontšha gore ge e le gabotse ga re botše ba bjalo gore ba sepele, ‘ba ruthele gomme ba khore’ ntle le go ba thuša ka ditsela tše di šomago.—Jak. 2:15-17.

19. Ke ka baka la’ng Bakriste ba tšofetšego ba ka lebelela bokamoso ka kgodišego?

19 Botšofadi bo ka fetoša mediro ya Mokriste ka tsela e itšego, eupša nako ga e fediše lerato leo ka lona Jehofa a ratago bahlanka ba gagwe ba botegago ba batšofadi. Ka mo go fapanego, Bakriste ba ka moka ba botegago ba bohlokwa mahlong a gagwe, gomme a ka se ba tlogele le ka mohla. (Ps. 37:28; Jes. 46:4) Jehofa o tla ba matlafatša le go ba hlahla botšofading bja bona ka moka.—Ps. 48:14.

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 6 Bona sehlogo se se rego “Batšofadi—Tšhegofatšo go Bafsa,” ka tokollong ya Morokami wa June 1, 2007.

^ ser. 7 Bona Phafoga! ya February 8, 1994, matlakala 3-10.

^ ser. 10 Mafelong a mangwe, se se ka akaretša go thuša batšofadi go hwetša thušo yeo mmušo o e neago. Bona sehlogo se se rego “Modimo o Hlokomela Batšofadi,” ka tokollong ya Morokami wa June 1, 2006.

^ ser. 11 Bona sehlogo se se rego “Jehofa o re Hlokomela ka Mehla,” ka tokollong ya Morokami wa September 1, 2003.

^ ser. 15 Bona sehlogo se se rego “Letago la Bohlogo-pududu,” ka tokollong ya Morokami wa March 15, 1993.

^ ser. 16 Maina a fetotšwe.

O be o tla Araba Bjang?

• Ke ka baka la’ng o lebelela Bakriste ba tšofetšego e le ba bohlokwa?

• Re ka bontšha bjang gore re tshwenyega ka tsela e lerato ka barapedi-gotee le rena ba tšofetšego?

• Ke’ng seo se ka thušago bahlanka ba Jehofa ba tšofetšego go ba le pono e nepagetšego?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 18]

Ditho tša phuthego di tšeela batšofadi godimo